Tudi v Sloveniji marsikdo ne ve, kdo ali kaj je »Fajon«

Oglašam se kot čisto navaden govorec, bralec in pisec v slovenskem jeziku. Cenim veliko slovenistično znanje obeh podpisnikov odgovora na pismo, objavljeno 12. julija, ki ga sam seveda nimam. Vendarle bi rad izrazil nekaj pomislekov na odgovor piscev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je bil objavljen 19. julija.

Avtorja navajata, da se je v zadnjih letih spontano začelo uporabljati priimke v uradni obliki tudi ob odsotnosti ženskega imena. V nadaljevanju dodajata, da ne morejo več samovoljno »zaukazovati« posameznih izbir, ampak morajo dopuščati, da lahko »povemo isto stvar na različne načine«. Tako naj bi bilo takrat, ko soobstajajo povsem funkcionalne različne izrazne možnosti. No, pa poglejmo primer iz sestavka na MMC RTV SLO z naslovom »Zunanja ministrica z nemškim kolegom potrdila nov skupni akcijski načrt med državama«, 17. 7. 2025: »Po besedah Fajon je enotnost EU-ja pri tem ključna …«

Čeprav naj bi bilo to funkcionalno, mislim, da ni in da je zelo nerodno zapisano. Tudi v Sloveniji, sem prepričan, veliko predvsem mlajših bralcev verjetno ne ve, kdo ali kaj je »Fajon«, verjetno ne tudi marsikateri bralec iz tujine, ki ni seznanjen z našo politiko. Stavek zveni tako, kot bi govoril o nekih besedah z lastnim imenom »Fajon« oz. neki skupini besed, ki so ji nadeli tako ime. Če bi pisalo »po besedah Fajona« ali »po besedah Fajonove«, pa bi takoj razumeli, da gre za osebo moškega ali ženskega spola.

In še nekaj o spontanem uveljavljanju: dvojina se že leta zelo spontano napačno uporablja ali se jo celo opušča. Primera: »dva okna« ali »sva šle« ali celo »smo šle«, čeprav se besedilo nanaša na dve osebi. O funkcionalnosti bi težko dvomili, saj ne nazadnje velika večina jezikov ne pozna dvojine in bi tudi mi lahko shajali brez nje. A pomislite, kakšen odziv bi doživeli dijaki, ki bi tako pisali v svojih maturitetnih esejih. Verjetno jim sklicevanje na spontano rabo in na morebitne prilagoditve normativnega jezikoslovja v prizadevanjih za boljšo oceno eseja ne bi veliko pomagalo.

***

Marko Petrič, Ljubljana