Vladni in Erjavčev kronični problem
To so pokojnine. Revščina je med upokojenci vse večja. Pokojnine so se od leta 2005 realno zmanjšale.
Odpri galerijo
Leta 2005 je znašalo razmerje med pokojnino in plačo 68,2 odstotka (pred tem obdobjem pa celo 78 odstotkov), a do leta 2018 je padlo na 58,6 odstotka, saj je povprečna starostna pokojnina znašala 640 evrov, povprečna neto plača pa 1092 evrov. Foto Leon Vidic
To so pokojnine. Revščina je med upokojenci vse večja. Osnovni razlog je v znižanju prispevne stopnje za pokojnine zadnjih dvajsetih let pri vseh vladah ter v podkupljivem predsedniku Karlu Erjavcu, ki je za svoje ministrske položaje v teh vladah zanemaril osnovne interese upokojencev.
Usposobljen je namreč, da prevzame kateri koli ministrski položaj, v kateri koli vladi.
Za razumevanje Erjavčevega predsedovanja v Desusu in enako neučinkovitega Sušnikovega v Zdusu je pomembno gibanje pokojnin v deležu plač javnega sektorja ter izplačila regresa upokojencem, prav tako v deležu regresa javnega sektorja. Upoštevati je treba stanje pokojnin in regresa od leta 2005 dalje, ko je Karl Erjavec na podlagi njegovih obljub postal predsednik.
Vse vlade, od vključno Pahorjeve dalje, so obljubljale racionalizacijo organizacijske strukture javnega sektorja. Od obljub ni bilo nič, povečalo se je samo število zaposlenih v tem sektorju, kar je razvidno iz naslednjih podatkov o številu zaposlenih po letih: 146.253 v letu 2005, 148.307 v letu 2007, 154.987 v letu 2009, 158.441 v letu 2011, 160.953 v letu 2013, 162.619 v letu 2015 in 168.519 v letu 2017. Iz teh podatkov je razvidno, da se je število zaposlenih v javnem sektorju v tem času povečalo za 11,52 odstotka. Za nekatere od teh pa je dvomljiva njihova učinkovitost.
Pokojnine pa so se v navedenem obdobju realno zmanjšale. Leta 2005 je znašalo razmerje med pokojnino in plačo 68,2 odstotka (pred tem obdobjem pa celo 78 odstotkov), a do leta 2018 je padlo na 58,6 odstotka, saj je povprečna starostna pokojnina znašala 640 evrov, povprečna neto plača pa 1092 evrov.
Enako se je dogajalo pri upokojenskem regresu. Brez vsake obrazložitve prejšnje Cerarjeve in sedanje Šarčeve vlade znaša regres za upokojence bistveno manj kot za javni sektor. V tem sektorju so prejeli 886,63 evra, tisti, katerih plače niso presegale minimalne, pa so prejeli 1050 evrov. Upokojenski regres je bil v odvisnosti od višine pokojnine naslednji: 437 evrov za pokojnine do 470 evrov, 297 evrov regresa za pokojnine v razponu od od 407,01 evra do 570 evrov, 237 evrov za pokojnine v razponu od od 570,01 evra do 670 evrov, 187 evrov regresa za pokojnine od 670,01 evra do 810 evrov in 127 evrov za pokojnine nad 810 evrov.
Tudi ta lestvica je bila prirejena tako, da je proračun čim več prihranil. Iz nje pa je razvidno, da smo upokojenci v primerjavi z javnim sektorjem prejeli samo 30,79 odstotka regresa.
Usposobljen je namreč, da prevzame kateri koli ministrski položaj, v kateri koli vladi.
Za razumevanje Erjavčevega predsedovanja v Desusu in enako neučinkovitega Sušnikovega v Zdusu je pomembno gibanje pokojnin v deležu plač javnega sektorja ter izplačila regresa upokojencem, prav tako v deležu regresa javnega sektorja. Upoštevati je treba stanje pokojnin in regresa od leta 2005 dalje, ko je Karl Erjavec na podlagi njegovih obljub postal predsednik.
Vse vlade, od vključno Pahorjeve dalje, so obljubljale racionalizacijo organizacijske strukture javnega sektorja. Od obljub ni bilo nič, povečalo se je samo število zaposlenih v tem sektorju, kar je razvidno iz naslednjih podatkov o številu zaposlenih po letih: 146.253 v letu 2005, 148.307 v letu 2007, 154.987 v letu 2009, 158.441 v letu 2011, 160.953 v letu 2013, 162.619 v letu 2015 in 168.519 v letu 2017. Iz teh podatkov je razvidno, da se je število zaposlenih v javnem sektorju v tem času povečalo za 11,52 odstotka. Za nekatere od teh pa je dvomljiva njihova učinkovitost.
Pokojnine pa so se v navedenem obdobju realno zmanjšale. Leta 2005 je znašalo razmerje med pokojnino in plačo 68,2 odstotka (pred tem obdobjem pa celo 78 odstotkov), a do leta 2018 je padlo na 58,6 odstotka, saj je povprečna starostna pokojnina znašala 640 evrov, povprečna neto plača pa 1092 evrov.
Enako se je dogajalo pri upokojenskem regresu. Brez vsake obrazložitve prejšnje Cerarjeve in sedanje Šarčeve vlade znaša regres za upokojence bistveno manj kot za javni sektor. V tem sektorju so prejeli 886,63 evra, tisti, katerih plače niso presegale minimalne, pa so prejeli 1050 evrov. Upokojenski regres je bil v odvisnosti od višine pokojnine naslednji: 437 evrov za pokojnine do 470 evrov, 297 evrov regresa za pokojnine v razponu od od 407,01 evra do 570 evrov, 237 evrov za pokojnine v razponu od od 570,01 evra do 670 evrov, 187 evrov regresa za pokojnine od 670,01 evra do 810 evrov in 127 evrov za pokojnine nad 810 evrov.
Tudi ta lestvica je bila prirejena tako, da je proračun čim več prihranil. Iz nje pa je razvidno, da smo upokojenci v primerjavi z javnim sektorjem prejeli samo 30,79 odstotka regresa.
