Žagamo vejo, na kateri sedimo (3)
Ne želim polemizirati z univ. dipl. ing. Francem Maleinerjem, vendar je v Pismih bralcev v Delu 20. avgusta na 12. strani v odgovoru na moj prispevek pod zgornjim naslovom napisal, da zmotno prelagam krivdo z ribiške družine na blejsko čistilno napravo, ki naj bi bila po mojem mnenju kriva celo za zastrupitev 25.000 rib v ribogojnici in zdravstvene težave kopalcev v Savi Bohinjki.
Krivde nikakor nisem pripisala čistilni napravi, kot mi očita inženir Maleiner. Napisala sem: Verjetno res. Je pa predvsem nezadostna, da bi predelala vse odplake.
Mogoče res živim v zmoti, mogoče je zgolj »naključje«, da se ta »težava« dogaja le na vrhuncu turistične sezone. Povedno: v času korone teh težav ni bilo zaznati. Dejstvo je, da vse odplake niso priključene na čistilno napravo. Kako in kam se odvajajo, gotovo bolje vé ing. Maleiner, vendar tudi objekti, ki so vključeni v njeno omrežje, povečujejo svoje kapacitete. Kdo nadzoruje, preverja, kontrolira predelave vseh možnih prostorov za turistične nastanitve, kdo deli dovoljenja za takšno širitev?
K svojemu imenu in priimku ne morem pripisati nobene titule, vendar, kje je zagotovilo, da ti lahko le določena izobrazba dá širno in globino znanja? Nemalo škodljivih posegov v naravo je bilo narejenih »strokovno«.
Veliko sem brala, čeprav je ostalo še veliko, zelo veliko čtiva, ki mi ga ne bo uspelo prebrati. Vzgojena sem bila s spoštovanjem do narave, voda je bila dragocen element, še danes je ne jemljem kot nekaj samoumevnega, neizkoriščenega.
V razmislek in opomin le dva indijanska pregovora (priporočam jih vseh 50): »Ko bo posekano poslednje drevo, zastrupljena sleherna reka, ujeta zadnja riba, takrat šele bodo ljudje dojeli, da denarja ni mogoče jesti«. In: »Zemlje nismo podedovali od svojih staršev, izposodili smo si jo od svojih otrok in vnukov.«
