Biohekanje: od fluorescenčnega piva do nesmrtnosti

Kakor so nekoč hekerji začeli manipulirati računalniške programe, se biohekerji zdaj igrajo z lastnimi geni ali pa si vstavljajo drobne čipe, da bi povečali zmogljivosti svojega telesa prek običajnih bioloških meja. Etične dileme, ki sledijo novi tehnologiji, pomagajo na svoj način reševati tudi slovenski umetniki. Prvi prototip živega človeškega ušesa, denimo, kot umetniškega projekta je pred skoraj dvema desetletjema zrasel v ljubljanskem umetniškem laboratoriju.   Ni dvoma, da je biotehnologija vodilna znanost 21. stoletja – in verjetno tudi rešiteljica pred koronavirusno nočno moro, če bo nemškemu biofarmacevtskemu podjetju CureVac uspelo izpiliti cepivo proti tej bolezni – tako kot je bilo ob koncu 20. stoletja računalništvo. In enako kot so takrat mladi entuziasti iz upora ali za ...