V nadaljevanju preberite:

Martha Koome je leta 2021 postala prva ženska na čelu kenijskega vrhovnega sodišča. Rodila se je v okrožju Meru v osrčju Kenije, šolala se je v Nairobiju in Londonu, še bolj kot študij pa jo je, kot pravi, izoblikovalo odraščanje na vzhodnoafriškem podeželju. Bila je na čelu fronte, ki je kenijskim ženskam izbojevala enakopravnost na papirju – zdaj je odločena, da nekaj podobnega doseže tudi v praksi.

65-letna pravnica se je sredi julija udeležila tridnevnega mednarodnega vrha The Hearth Summit, ki je tokrat prvič potekal v Sloveniji ter združil vizionarje, voditelje, mislece in ustvarjalce sprememb z vsega sveta. Dogodek, ki se je v Ljubljani zgodil v sklopu projekta The Wellbeing Project, je organiziral Inštitut za strateške rešitve (ISR) kot glavni slovenski partner.

Ko ste imeli tri leta, je Kenija razglasila neodvisnost. Najbrž ste premladi, da bi se spominjali tega zgodovinskega trenutka, gotovo pa je vplival na vašo mladost.

V zraku je bilo mogoče čutiti veliko pozitivne energije, ampak tega sem se začela zavedati šele čez čas. Sprva nismo čutili ničesar posebnega, najbrž zato, ker smo bili premladi, da bi razumeli, kaj se dogaja okoli nas. Če se rodiš v mladi državi, je nekaj podobnega, kot bi se rodil mladi materi – otroka ne zanima, ali je mati mlada ali stara. Zanima ga le, da ga bo dojila, poskrbela za njegove potrebe, mu nudila streho nad glavo, ga oblačila, hranila. Kasneje ga zanima tudi, da mu bo omogočila dostop do izobrazbe. Na neki način podobne stvari pričakujemo od države.