Kolikor domačinov, toliko postelj za goste

Visoke številke, o katerih poročajo v turistični dejavnosti povsod po svetu in v Sloveniji, ne vzbujajo le veselja, ampak tudi skrbi – najpogosteje pri prebivalstvu, ki mora v najbolj obleganih krajih pač sobivati z gosti, pa tudi pri krajevni politiki, ki mora poskrbeti za domače ljudi.

Gianni De Martino, župan otoka Capri, ki leži v Neapeljskem zalivu v Tirenskem morju, je povedal, da razmišljajo o poskusnih ukrepih, s katerimi bi omejili poplavo obiskovalcev, drugače bo mali otok »eksplodiral«, saj se nanj vsako leto zgrinjajo milijoni turistov, kar je po njegovih besedah že postalo »malo preveč«. Na Capriju se nameravajo zgledovati po Benetkah, kjer so namestili elektronske zapornice, s katerimi lahko turiste usmerjajo na posebej izbrana območja, da bi razbremenili najbolj oblegana in tako omogočili normalno življenje domačemu prebivalstvu, ki negoduje zaradi neznosne gneče. Tehnične ovire, elektronska vrata, je mogoče zapreti in tako omejiti ali kar povsem onemogočiti dostop do preobremenjenih delov mesta. Hkrati tako lahko štejejo sprehajalce, ki prestopijo »prag« izbranega območja. »Zaprli jih bomo le, če bo množica res velika, ter tako ustavili priliv sprehajalcev in tok preusmerili drugam,« je povedal beneški župan Luigi Brugnaro. Tako bodo poskušali obvladovati množico turistov v Benetkah, približno 25 milijonov jih pride na leto, kajti meščani, ki so tam doma, imajo pravico do »varnega in znosnega bivanja«.

Presežki že na začetku

Po prvomajskih praznikih so iz nekaterih priljubljenih slovenskih turističnih krajev že poročali o rekordnih rezultatih. V Parku Postojnska jama so še pred uradnim začetkom sezone postavili nov rekord, saj so v šestih prazničnih dnevih našteli 40.000 obiskovalcev, kar je skoraj 40 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. »Sezona utegne biti izjemna. Gostov ni nikoli preveč, slaba je lahko le skrb zanje,« je ob prvem letošnjem velikem presežku povedal predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj. Tudi na povsem drugačni, a zelo obiskani turistični točki, na Veliki planini, kjer se poletna sezona začne v začetku junija, ko se iz doline vrnejo pastirji in živina, letos prehitevajo sami sebe: med prvomajskimi prazniki so našteli približno 10.000 obiskovalcev, kar je trikrat več, kot jih je planino z značilnimi stanovi prišlo občudovat v vsem lanskem aprilu. Tudi Blejci se pripravljajo, da bodo letošnjo glavno sezono zaznamovale velike številke. »Glede pričakovanj lahko povem, da je bilo v prvem četrtletju za osem odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani in to nakazuje – tako kot se kaže v svetovnem merilu –, nadaljnjo rast našega turizma in s tem obiska na Bledu. Dejstvo je, da nam tolikšna množičnost v konicah sezone povzroča težave, ki pa se jim preprosto ni mogoče izogniti. To velja tudi glede prometa. Na Bled vodi le ena cesta in prav tako skozenj,« pravi direktor zavoda Turizem Bled Tomaž Rogelj.

Statistika o panogi kaže, da slovenski turizem zadnja leta hitro raste tako po številu prihodov kot prenočitvah turistov. Pogled na daljše obdobje pa pokaže tudi, da se s številkami v resnici vrača v stare tirnice, v 80. leta prejšnjega stoletja, pravi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki se s turističnimi vprašanji ukvarja tudi kot župan občine Podčetrtek, v kateri je ena najbolj znanih turističnih destinacij v državi – Terme Olimia. Da, res je, s prenočitvami in obiskom turistov se Slovenija vrača v 80. leta prejšnjega stoletja, pravi tudi znana strokovnjakinja za področje turizma dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se že več desetletij ukvarja tudi z vprašanji trajnostnega razvoja v tej panogi. »Slovenski turizem je bil v prvi polovici in na sredini 80. let prejšnjega stoletja na vrhuncu, vendar vam bodo ljudje, ki to obdobje poznajo, povedali tudi, da je bil drugačen, še veliko bolj množičen kot danes, in cenejši. Se pa res premalo zavedamo, da smo šele v zadnjih dveh letih presegli maksimume iz tistega časa. Kljub taki skokoviti rasti, o kateri poročamo zadnja leta, smo na skoraj enaki ravni kot takrat,« poudarja sogovornica.



Ko prideš na Bled ...

Bled se je zadnja leta med slovenskimi kraji bržkone še najbolj približal razmeram, zaradi katerih v Benetkah poskušajo usmeriti tok turistov na določena območja in tako olajšati življenje domačinom – čeprav gneča v slovenskem alpskem biseru še zdaleč ni primerljiva z beneško. Rdeči alarmi so se pravzaprav začeli oglašati zaradi velikanskih številk o obisku Blejskega gradu – ta je lani že presegel pol milijona ljudi. Na vrhuncu poletne sezone je gneča seveda tudi spodaj in temu se v tako znanem turističnem kraju ni mogoče izogniti, pravi Tomaž Rogelj: »Turisti so svobodni ljudje in gredo, kamor želijo, to moramo razumeti. Mi si prizadevamo, da bi tiste, ki pridejo k nam, čim bolj razpršili. Zato jim ponujamo tudi točke, ki niso le na ožjem območju Bleda, ampak na obrobju in v bližnji okolici, a so prav tako privlačne zaradi naravnih lepot, morda zaradi kulinarike ali organiziranih doživetij v naravi. Predstavimo jim čim širšo ponudbo. Na veliko gnečo se poskušamo odzvati na različne načine, tudi z boljšim obveščanjem turistov, s čimer jih lahko usmerimo na več krajev.«

Po besedah sogovornika na Bledu nenehno potekajo prenove hotelov, s katerimi lastniki zvišujejo kakovost bivanja, glede želja po novih, dodatnih nastanitvenih zmogljivostih na že tako obleganem območju pa pravi: »Na Bledu je približno osem tisoč turističnih postelj – in prav toliko ima prebivalcev. Menimo, da je sedanje število postelj tudi na dolgi rok kapaciteta, ki je primerna za nas, če želimo ohraniti, kar Bled ponuja svojim gostom – mir, naravo, sprostitev. Smo tudi člani elitnega združenja majhnih alpskih občin Alpski biseri, za katere veljajo določeni standardi, med drugim načelo, naj bo število namestitev podobno kot število prebivalcev, to je toliko, da je turizem kot dejavnost trajnostno obvladljiv. Želimo si, da bi na Bledu uživali tudi domačini, ne le gostje, in sobivali drug z drugim.«

Kdaj je gostov preveč?

Ko so v Turizmu Bled pripravljali strategijo razvoja turizma za obdobje od leta 2018 do 2025, so dobili za obsežnih 90 strani predlogov in pripomb prebivalcev, kar pokaže, da ljudem ni vseeno, kaj se dogaja v njihovem domačem kraju. Velika gneča na vrhuncu sezone zanje gotovo ni prijetna, razumejo pa, da so ena najbolj zaželenih turističnih destinacij na svetu, pravi sogovornik: »Razumljivo je, da domačine takšna gneča včasih tudi moti, mislim pa, da se zavedajo, da na Bledu živimo od turizma, ne samo hotelirji, ampak tudi številne storitvene in servisne dejavnosti. Če to razumeš, se znaš prilagoditi. Turizem je povsod po svetu v velikem porastu, na posameznih destinacijah se s tem trendom soočajo na različne načine.« Prometne razmere v središču Bleda se bodo v kratkem izboljšale, dodaja sogovornik, saj bodo predvidoma kmalu končana dela za mostom čez Savo v Betinskem klancu, kmalu bo odprta tudi severna razbremenilna cesta, še vedno pa se bo tja mogoče pripeljati le po eni cesti: »Zato lahko pričakujemo, da bo med glavno sezono gneča tudi letos.«

Predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja ne dvomi, da se je na težave, ki jih povzroča množični turizem, mogoče pripraviti in jih tako tudi obvladati, ne da bi pretirano obremenjevale lokalno prebivalstvo: »Mislim, da v Sloveniji še zdaleč ni takšnih preobremenitev, kot jih imajo recimo v Benetkah in ponekod drugod po svetu. Treba pa je pravilno načrtovati infrastrukturo in vse drugo, kar zadeva oblikovanje destinacije. Vedeti moramo tudi, da pretirani pritisk na posamezne turistične točke zelo povečujejo dnevni obiskovalci. Ta segment je gotovo mogoče urediti, predvsem s primerno ceno za dnevni prihod.« Na vprašanje, kdaj je turistov na določeni destinaciji preveč, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja odgovarja: »Turistov ni nikoli preveč, le pripraviti se je treba nanje. Gotovo pa gostov ni preveč nikjer v Sloveniji, v nobenem kraju. V našem kraju, ki ima 600 prebivalcev, vsak dan prespi povprečno 1000 gostov. V Podčetrtek lahko pridete kadarkoli, pa je vedno urejen.«