Ljudje postanejo ravnodušni takrat, ko jim je vseeno za stvari, ki so se jim zdele nekoč pomembne.

Galerija
Ko se človek spet spomni na aktivnosti, ki so ga nekoč veselile, je na dobri poti, da premaga ravnodušje. FOTO: Shutterstock
Ko se ljudje znajdejo v okoliščinah, ko so dlje časa prestrašeni in trpijo, lahko, da bi zmanjšali trpljenje, postanejo bolj ali manj apatični. Ta obrambna ravnodušnost ni zgolj odziv na zelo močno trpljenje, kot je bila apatija taboriščnikov, ki so preživeli grozote v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Lahko je že posledica večmesečnega nezadovoljstva, frustracije, občutka dolgočasja in osamljenosti, torej občutenj, ki so značilna za obdobje izolacije zaradi aktualnega koronavirusa. Zato lahko domnevamo, da so nekateri med nami po večtedenski izolaciji in distanci razvili znake apatičnosti.
V večini primerov se apatija razvija počasi, tako da niti človek sam ne opazi, da je postal apatičen, ampak to doživlja kot nekakšno naravno stanje. Tako kot je dlje časa trajal ...
Komentarji