Načrtovanje zdravil je nenehno iskanje ravnovesja

Asist. dr. Aleša Bricelj, znanstvenica, ki spreminja svet, je zaposlena na Katedri za farmacevtsko kemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Čeprav obstajajo naprednejši avtomatizirani pristopi, imam še vedno poseben odnos do kolonske kromatografije, saj sem jih na svoji raziskovalni poti naredila na stotine. Je kot kemijski origami: najprej zlaganje kolone, potem previdno nanašanje vzorca in nato potrpežljivo zbiranje želenega produkta. Morda ni najhitrejša metoda, je pa odličen trening za natančnost in optimistično vztrajnost.

Od osnovnih raziskav do razvoja terapij

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z načrtovanjem zdravilnih učinkovin. To področje je sicer pretežno usmerjeno v razvoj zaviralcev proteinov, ki s svojim biološkim delovanjem povzročijo nastanek bolezni. Naše delo gre korak naprej – teh problematičnih proteinov ne želimo le zavirati, ampak jih poskušamo odstraniti. To storimo z uporabo himernih molekul protac, ki problematične proteine označijo z ubikvitinom, ta je kot »etiketa za smeti«. Tako označene proteine razgradi proteasom oziroma celični »reciklažni center«. Torej uporabimo celicam lastne procese, da same odstranijo proteine, ki povzročajo bolezen, na primer rakava obolenja.

Zakaj imate radi znanost?

Ker išče elegantne rešitve za kompleksne izzive. Navdušuje me, saj z logiko, ustvarjalnostjo in raziskovanjem lahko pridemo do inovativnih idej, ki premikajo meje možnega – še posebej v medicini, kjer lahko znanstveni preboj resnično ljudem spremeni življenje.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Moji domači bi verjetno rekli, da se mi je že zgodaj poznalo, da se bom usmerila v znanost, saj sem bila že kot majhna zelo radovedna in navdušena nad naravoslovjem. Sama sem o poklicu bolj konkretno začela razmišljati v srednji šoli, ko je prišel čas za izbiro študija in sem se odločila za farmacijo, ki je združevala moje zanimanje za kemijo in medicino.

Pri načrtovanju zdravil je pogosto spregledano dejstvo, da ni dovolj, da molekula deluje na tarčo. FOTO: Katja Kodba

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Zagotovo radovednost in vztrajnost, ta kombinacija omogoča, da sledimo eksperimentalnim podatkom, kamor nas vodijo, in da dela ne opustimo ob prvem trdem orehu. Pomaga tudi kolegialnost – znanost je vendarle »ekipni šport«, čeprav si ob prelomnih odkritjih zapomnimo in zanje nagradimo le nekatere.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Verjamem, da bo velik znanstveni preboj razvoj personalizirane medicine. Upam, da se bomo počasi poslovili od pristopa »eno zdravilo za vse« in se posvetili zdravljenju, ki bo prilagojeno vsakemu posamezniku, glede na njegov genom, mikrobiom, metabolizem in način življenja. S tem bomo bolezni ne le bolje zdravili, ampak jih morda tudi pravočasno ujeli.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Haha, ne, bi me na odpravi v vesolje preveč skrbela osteoporoza, poleg tega pa je moj potovalni seznam želja dovolj dolg, tudi če ostanem na našem planetu.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na to vprašanje bi bolje odgovoril nekdo, ki se ukvarja s tem področjem. Menim pa, da je usmeritev v jedrsko fuzijo in obnovljive vire, na primer v sončno energijo v kombinaciji z razvojem novih tehnologij shranjevanja energije, prava smer.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje delo verjetno ne bo spremenilo človeštva, saj je za prelomne znanstvene dosežke potrebno ogromno sodelovanja, sredstev in sreče, vseeno pa upam, da bodo moje ugotovitve prispevale kakšen košček v mozaik znanja in na neki točki pripomogle k razvoju novih zdravil za onkološke paciente, ki jih najbolj potrebujejo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Imam super prijatelje, s katerimi konstantno »športamo«: plavamo, plezamo, kolesarimo, hodimo v fitnes, hribe, tečemo na smučeh, igramo badminton … Če bi imel teden kak dan več, bi v našo rotacijo z veseljem dodali še kakšen nov šport. Sicer imam zelo rada tudi filme in glasbo, o obojih veselo razglabljam z vsakim, ki deli to zanimanje.

Računalniške simulacije kot virtualni mikroskop

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Frances Glessner Lee, legendarno damo forenzike, ki je z miniaturnimi maketami zločinov učila detektive razmišljati, kot razmišljamo znanstveniki. Čeprav sama delujem na povsem drugem področju, me navdušuje, kako je s svojo ustvarjalnostjo in natančnostjo revolucionarno vplivala na razvoj kriminalistike.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Zelo priporočam kanal na youtubu Kurzgesagt. Ustvarjalci se lotijo zelo raznolikih vprašanj, ki jih razdelajo na razumljiv način, ob tem pa uporabljajo nadvse prikupne animacije.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Pri načrtovanju zdravil je pogosto spregledano dejstvo, da ni dovolj, da molekula deluje na tarčo – to je šele prvi korak. Spojina mora imeti »celoten paket«: po zaužitju mora biti dovolj topna, preživeti mora prebavno pot, doseči mesto delovanja, hkrati pa se v telesu ne sme prehitro razgraditi ali povzročati toksičnosti. Pogosto se zgodi, da spojina v in vitro testih deluje obetavno, a se v telesu izkaže za popolnoma neučinkovito ali celo škodljivo. Zato je načrtovanje zdravil stalno iskanje ravnovesja med tem, kako dobro molekula deluje, kakšne kemijske lastnosti ima in kako se v telesu obnaša, torej, kam gre, kako dolgo tam ostane in kako se izloči.