Dolgoletna Delova dopisnica iz Kitajske pravi, da ni našla niti enega razloga, zakaj bi pisala za New York Times.

Galerija
Zorana Baković si je želela predavati na univerzi, a jo je življenje odneslo v novinarstvo. Še dobro, si najbrž mislijo njeni zvesti bralci. FOTO: Leon Vidic
»Res ne vem, zakaj bi se ljudem moje življenje zdelo zanimivo,« je iskreno začudeno vprašala, ko mi je odprla vrata v svoj zagrebški dom. A kdor bere zapise Zorane Baković v Delovih edicijah, ve, kakšno globoko znanje, razgledanost in širina odlikujejo pravzaprav vse, kar zapiše ta izkušena novinarka. Desetletja življenja na Kitajskem so jo naredila poznavalko, ki ji lahko zavidajo tudi najbolj poučeni, po vrnitvi v Evropo je več let živela med Zagrebom, Beogradom in Dunajem. Zdi se, da se ji globoke misli zapisujejo z lahkoto in mimogrede, a kljub temu ostaja skromna in dostopna.
V njenem prijetno domačnem stanovanju v Novem Zagrebu, iz katerega se pogled odpira daleč proti obzorju, polne police knjig, številne v kitajskih pismenkah, razkrivajo, kaj ji je najljubše in čemu se noče ...
Komentarji