Sodni postopek v zaključni fazi
V torek, 24. maja 2022, natančno šest let po opravljenih hišnih preiskavah, se je sodni postopek v primeru Etra 33 pred Okrožnim sodiščem v Kopru prevesil v zaključno fazo z zaključnimi besedami tožilstva in zagovornikov obdolženih.
Začetek postopka je zaznamoval proceduralni zaplet, ko je Specializirano državno tožilstvo RS (SDT) zahtevalo branje dodatnih listin, in sicer naj bi šlo za del dokumentacije, zasežene iz stečajnega postopka podjetja Pom-Invest, d. o. o. Listin sodišče v sodnem spisu ni našlo, vendar je na vztrajanje SDT, da je bila dokumentacija s kurirjem dostavljena na sodišče, prekinilo narok in med krajšim premorom našlo založeno dokumentacijo. Sodišče vsebini dokumentacije ni posvečalo bistvene pozornosti, iz obrazložitve tožilca Tomaža Baumana pa je bilo razumeti, da naj bi šlo za dokumentacijo, ki vsebinsko ni relevantna za ta postopek, zahteva pa njeno branje, ker naj bi dokazovala neobstoj dokumenta, ki ga je obramba predložila na predobravnavnem naroku. Glede na pojasnilo tožilca Tomaža Baumana, da je bil sodišču predložen le del zasežene dokumentacije, je pomenljiv komentar obrambe, da izostanek dokumenta iz predloženega izbora dokumentacije ne more biti podlaga za sklepanje, da dokument ne obstaja.
Obramba zahteva oprostilne sodbe
Proceduralnemu zapletu je sledilo branje zaključnih besed. V obširni zaključni besedi je tožilstvo predstavilo svoje videnje poteka in ugotovitev kazenskega postopka, s poudarkom na komentarju zagovora prvoobtoženega ter predlogu za izrek kazenskih sankcij. Zaključni besedi tožilstva so sledile zaključne besede zagovornikov in obdolžencev, ki so vsi predlagali izrek oprostilne sodbe. V nadaljevanju predstavljamo bistvene poudarke.
Pretežni del zaključne besede tožilstva in zagovornikov obdolženih je bil namenjen dogovoru med Tomažem Kmeclom in Sarinijem iz leta 2009 o honorarju za uspešno prodajo Etre 33, oziroma po mnenju tožilstva njegovem domnevnem neobstoju. Listina je bila za SDT sporna, ker je bila v fotokopiji in ker jo je predložila obramba. Tožilstvo je tudi menilo, da sodišče ne bi smelo slediti izpovedbama prič, Borisa Pipana in Alana Perca, ker naj bi vsebovale neskladnosti. Nasprotno so zagovorniki obdolženih v zaključnih besedah ocenili, da sta bila obstoj in vsebina dogovora dokazana. Dogovor sta v imenu Sarinija podpisala Boris Pipan in Alan Perc, ki sta pred sodiščem oba potrdila podpis dokumenta, razvezo tega dogovora pa je v imenu Sarinija podpisal mag. Johann Smolka in parafiral Branko Podpečan, ki je svoj podpis priznal v notarsko overjeni izjavi. Po oceni obrambe tako obstoj dogovora med Sarinijem ter Tomažem Kmeclom in Petrom Novakom ne more biti sporen, saj je Sarini dogovor upošteval v dokumentaciji, ki je bila pripravljena na strani Sarinija v okviru pogajanj, obramba je izpostavila kalkulacijo kupnine Alana Perca iz decembra 2009, ki naj bi vsebovala izrecno priznanje obveznosti Sarinija do Tomaža Kmecla in Petra Novaka. V repliki na dokazno oceno tožilstva je obramba izpostavila tudi okoliščino, da so bile vse nejasnosti v izpovedbi Alana Perca v preiskavi razjasnjene na samem zaslišanju, ko je ob zaključku zaslišanja preiskovalna sodnica pozvala pričo k razjasnitvi nejasnosti.
Ugotovitve obrambe je mogoče strnjeno povzeti z ugotovitvijo, da je imel Sarini neporavnani obveznosti do Tomaža Kmecla in Petra Novaka, zato je v postopku nakupa 75 odstotkov deleža Etre 33 zahteval nujno vključitev, z oblikovanjem cen za manjšinske kupce preostalih 25 odstotkov deleža pa je z danim popustom izpolnil svoje obveznosti do Tomaža Kmecla in Petra Novaka. To sta na zaslišanju priznala oba pogajalca na strani Sarinija, Alan Perc in Boris Pipan, zato si je tožilstvo v zaključni besedi prizadevalo omajati njuno verodostojnost.
Obramba obstoj pooblastila prvoobtoženega in izostanek zlorabe položaja izkazuje tudi s sklepi skupščine družbe Kolektor Group, sprejetimi leta 2002, 2016, 2017, 2021 in 2022, ki izkazujejo izrecno pooblastilo prvoobtoženemu in odobritev vseh poslov, ki so predmet presoje v tem postopku. Skupščina je najvišji organ gospodarske družbe, na kateri družbeniki družbe s sprejemom sklepov oblikujejo voljo družbe. Tožilstvo si je prizadevalo dokazati neveljavnost pooblastila, ker naj bi ga razveljavil kasneje sprejeti poslovnik sosveta, čemur je obramba ugovarjala, saj sklepov najvišjega organa družbe ni možno razveljaviti s sklepi skupščini podrejenih organov. Prav tako si je tožilstvo prizadevalo utemeljiti neveljavnost sklepov skupščine in izjav družbe Kolektor Group (družbe, ki naj bi bila po mnenju SDT z ravnanji prvoobtoženega oškodovana), s katerimi je slednja odobrila vsa izvršena ravnanja prvoobtoženega in potrdila, da z ravnanji prvoobtoženega ni bila oškodovana. Kljub temu, da tožilstvo v postopku vztrajno ne priznava veljavnosti izjav družbe Kolektor Group, pa je izjavam sledilo pri oblikovanju predloga za odvzem premoženjske koristi, kjer je predlagalo, da se dva petodstotna deleža Kolektorja Etre preneseta na Slovenski državni holding in ne na Kolektor Group, ki naj bi bil po mnenju SDT sicer oškodovan z očitanimi ravnanji.
Ocena zagovornika Kavčiča
Zaključek naroka bi mogoče najlažje povzeli z besedami zagovornika drugoobdolženega, Mateja Kavčiča, sicer gospodarskega odvetnika za področje združitev in prevzemov. Odvetnik Kavčič je pojasnil, da se s podobnimi primeri pogosto srečuje z vidika korporacijskega prava, redkeje pa na področju kazenskega prava. Po njegovi oceni je bil postopek prevzema Etre 33 na strani prevzemnika Kolektor Group izveden v skladu z lastno strategijo pridobitve statutarnega deleža v prevzemni družbi, po ustrezno izvedenem notranjem postopku odločanja ter za kupnino v okviru vrednotenja. S to oceno zagovornik Kavčič zaključuje, da ravnanja, skladna s korporacijsko-pravnimi predpisi in predpisi o finančnem poslovanju, ne morejo biti inkriminirana s kazenskim zakonom.
