Svetovni splet koristen, a predvsem za otroke lahko nevaren
Mednarodni dan pogrešanih otrok namenjen osveščanju mladih na nevarnosti navezovanja stikov.
Odpri galerijo
Nepazljivost in naivnost otrok pri spletni komunikaciji lahko na koncu vodi v spolne zlorabe. FOTO: Shutterstock
Ljubljana - Po svetu letno izgine na tisoče otrok, mnogi od njih pa končajo v peklu spolnega suženjstva. Slovenija je k sreči, kar se tiče pogrešanih otrok, prava svetovna oaza, saj navkljub občasnim lažnih preplahom o belih kombijih, ki vabijo otroke in jih odpeljejo, resnega problema nima.
A ker gre skozi našo deželo tudi migrantska pot, je tveganje večje, saj se veliko mladoletnikov na poti k boljšemu življenju preprosto izgubi.
Danes, ko se obeležuje mednarodni dan pogrešanih otrok, je slovenska policija v sodelovanju z evropsko mrežo policijskih strokovnjakov in nevladno organizacijo Amber Alert Europe pripravila preventivno kampanjo #NeBodiLahkaTarča.
Namen kampanje je opozoriti otroke, predvsem mlade najstnike, na tako imenovani spletni grooming, in jih tako osveščati o nevarnostih navezovanja spletnih stikov, ki lahko vodijo v spolne zlorabe.
Svetovni splet je odličen vir informacij, a hkrati, predvsem za mlade, skriva veliko pasti. Še posebej nevarna so spletna "prijateljstva" z ljudmi, ki jih osebno ne poznamo in ne moremo preveriti njihove prave identitete. Med uporabniki spleta se lahko velikokrat znajdejo ljudje, katerih namen je izkoristiti naivnost otrok. Velikokrat svoja dejanja podkrepijo tudi z grožnjami.
Damjan Miklič iz uprave kriminalistične policije je kot predsednik evropske mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe izpostavil: "Osnovnega zavedanja o možnosti spletnega nadlegovanja še vedno primanjkuje. Otroke vedno učimo o nevarnostih zunanjega sveta, pri čemer pozabljamo, da lahko otroci sami sebe izpostavijo nevarnost v lastnem domu, če so aktivni na spletu. Poleg tega otroci še niso osvojili vseh potrebnih znanj in veščin, da bi lahko bili varni v spletnem okolju. Zlasti sedaj, ko otroci na spletu preživijo več časa kot kadar koli prej, je treba ozavestiti to vprašanje in otrokom dati potrebne nasvete, da se zaščitijo pred spletnimi plenilci."
Karantenski čas, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih, je tveganje za spletne zlorabe še povečal. Otroke smo namreč spodbujali, da več časa preživijo na spletu. Anonimnost, ki jo na medmrežju zagotovljena, pa nekateri posamezniki izkoriščajo za svoje slabe namene. Nameni in cilji navideznih prijateljev, ki jih spoznamo na družbenih omrežjih, niso vedno dobri.
Posebej nevarno je pošiljanje intimnih fotografij in zaupnih osebnih podatkov, saj tega v digitalnem svetu načeloma ni več mogoče nikoli dokončno izbrisati. Posledice pa ni nujno, da so takojšnje, ampak jih otroci lahko čutijo šele čez leta.
Na splošno status pogrešane osebe, tako pojasnjujejo na policiji, pri nas dobi vsak, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsoten iz določenega okolja in je policija o tem obveščena. »Lahko tudi sami zaznamo izginotje in začnemo izvajati ustrezne ukrepe za izsleditev,« pojasnjuje Drago Menegalija, predstavnik policije. Na to, kdaj oseba velja za pogrešano, pa ne vpliva samo časovna komponenta. Glavni element pogrešanosti je nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej prebivala. Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena.
Odsotnost posameznika vzbudi skrb svojcev ali drugih ljudi, ki to opazijo in prijavijo policiji. Lahko pa tega tudi ne storijo, kar je povsem odvisno od odnosa teh ljudi do pogrešane osebe in vzrokov izginotja. Policija v vsakem konkretnem primeru oceni, ali obstajajo znaki, ki kažejo na to, da je oseba res pogrešana.
Nekajurna nepojasnjena odsotnost odrasle osebe (v mestu, brez kakršnih koli drugih sumljivih ali nenavadnih okoliščin) denimo še ni "znak za alarm". Odsotnost otrok, ki so denimo odšli na sprehod v naravo in se niso vrnili, pa zahteva ukrepanje, pojasnjuje Menegalija.
Ob prijavi pogrešanega otroka je policija še posebej pazljiva in nikakor ne veljajo prigode iz filmov, ko "je nekdo pogrešan šele po 24-urah od izginotja". Menegalija dodaja, da je treba v tem primeru ukrepati takoj, ko mladostnik nepojasnjeno izgine.
V Sloveniji so vzroki mladoletnih »beguncev« različni: težave v šoli, nasilje v družini, najstniška radovednost in podobno. A je k sreči zelo malo primerov, ko je v ozadju sum kaznivega dejanja.
A ker gre skozi našo deželo tudi migrantska pot, je tveganje večje, saj se veliko mladoletnikov na poti k boljšemu življenju preprosto izgubi.
Danes, ko se obeležuje mednarodni dan pogrešanih otrok, je slovenska policija v sodelovanju z evropsko mrežo policijskih strokovnjakov in nevladno organizacijo Amber Alert Europe pripravila preventivno kampanjo #NeBodiLahkaTarča.
Pot v spolne zlorabe
Namen kampanje je opozoriti otroke, predvsem mlade najstnike, na tako imenovani spletni grooming, in jih tako osveščati o nevarnostih navezovanja spletnih stikov, ki lahko vodijo v spolne zlorabe.
Svetovni splet je odličen vir informacij, a hkrati, predvsem za mlade, skriva veliko pasti. Še posebej nevarna so spletna "prijateljstva" z ljudmi, ki jih osebno ne poznamo in ne moremo preveriti njihove prave identitete. Med uporabniki spleta se lahko velikokrat znajdejo ljudje, katerih namen je izkoristiti naivnost otrok. Velikokrat svoja dejanja podkrepijo tudi z grožnjami.
Damjan Miklič iz uprave kriminalistične policije je kot predsednik evropske mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe izpostavil: "Osnovnega zavedanja o možnosti spletnega nadlegovanja še vedno primanjkuje. Otroke vedno učimo o nevarnostih zunanjega sveta, pri čemer pozabljamo, da lahko otroci sami sebe izpostavijo nevarnost v lastnem domu, če so aktivni na spletu. Poleg tega otroci še niso osvojili vseh potrebnih znanj in veščin, da bi lahko bili varni v spletnem okolju. Zlasti sedaj, ko otroci na spletu preživijo več časa kot kadar koli prej, je treba ozavestiti to vprašanje in otrokom dati potrebne nasvete, da se zaščitijo pred spletnimi plenilci."
Čas, ko smo jih pošiljali na svetovni splet
Karantenski čas, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih, je tveganje za spletne zlorabe še povečal. Otroke smo namreč spodbujali, da več časa preživijo na spletu. Anonimnost, ki jo na medmrežju zagotovljena, pa nekateri posamezniki izkoriščajo za svoje slabe namene. Nameni in cilji navideznih prijateljev, ki jih spoznamo na družbenih omrežjih, niso vedno dobri.
Posebej nevarno je pošiljanje intimnih fotografij in zaupnih osebnih podatkov, saj tega v digitalnem svetu načeloma ni več mogoče nikoli dokončno izbrisati. Posledice pa ni nujno, da so takojšnje, ampak jih otroci lahko čutijo šele čez leta.
Na splošno status pogrešane osebe, tako pojasnjujejo na policiji, pri nas dobi vsak, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsoten iz določenega okolja in je policija o tem obveščena. »Lahko tudi sami zaznamo izginotje in začnemo izvajati ustrezne ukrepe za izsleditev,« pojasnjuje Drago Menegalija, predstavnik policije. Na to, kdaj oseba velja za pogrešano, pa ne vpliva samo časovna komponenta. Glavni element pogrešanosti je nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej prebivala. Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena.
Posebno previdni pri otrocih
Odsotnost posameznika vzbudi skrb svojcev ali drugih ljudi, ki to opazijo in prijavijo policiji. Lahko pa tega tudi ne storijo, kar je povsem odvisno od odnosa teh ljudi do pogrešane osebe in vzrokov izginotja. Policija v vsakem konkretnem primeru oceni, ali obstajajo znaki, ki kažejo na to, da je oseba res pogrešana.
Nekajurna nepojasnjena odsotnost odrasle osebe (v mestu, brez kakršnih koli drugih sumljivih ali nenavadnih okoliščin) denimo še ni "znak za alarm". Odsotnost otrok, ki so denimo odšli na sprehod v naravo in se niso vrnili, pa zahteva ukrepanje, pojasnjuje Menegalija.
Ob prijavi pogrešanega otroka je policija še posebej pazljiva in nikakor ne veljajo prigode iz filmov, ko "je nekdo pogrešan šele po 24-urah od izginotja". Menegalija dodaja, da je treba v tem primeru ukrepati takoj, ko mladostnik nepojasnjeno izgine.
V Sloveniji so vzroki mladoletnih »beguncev« različni: težave v šoli, nasilje v družini, najstniška radovednost in podobno. A je k sreči zelo malo primerov, ko je v ozadju sum kaznivega dejanja.
