V Kopru zasegli 1,5 tone sestavin za izdelavo drog
Med tovorom, ki je z ladjo s Kitajske v koprsko pristanišče prispel 12. avgusta, so bile tudi vreče magnezijevega sulfata, za katere se je izkazalo, da so nekatere precej lažje od drugih; in prav v teh se je skrivala snov, ki se uporablja za izdelavo prepovedanih drog. Šlo je za več kot 1,5 tone BMK glicidne kisline (2-metil-3-feniloksiran-2-karboksilna kislina), ki sodi med sestavine nedovoljenih poživil.
V oddelku za analizo in kontrolo pristaniškega blaga, ki deluje znotraj carinskega sektorja koprskega finančnega urada, so presodili, da je sumljiva že pot tovora, ki ga je iz Kitajske uvozilo madžarsko podjetje - od tam pa naj bi odšlo končnemu kupcu na Nizozemsko. Po besedah namestnika direktorja Finančnega urada Koper Nedjana Jermana so zabojnik z magnezijem sulfatom poslali na pregled s skenerjem in ta je pokazal, da je blago nehomogeno. Pri nadaljnjem pregledu se je izkazalo, da je bilo 120 vreč bistveno lažjih od drugih – in v njih so odkrili bledo rumenkast prah in že s hitrimi testi ugotovili, da bi šlo lahko za sestavino amfetamina (kar so pozneje potrdili tudi rezultati Nacionalnega forenzičnega laboratorija). Gre za snov, ki je sicer namenjena tudi za izdelavo zdravil in za kemično industrijo, vendar bi morala biti ustrezno deklarirana in imeti zahtevana dovoljenja, medtem ko je v tem primeru predvidoma šlo za tihotapsko blago.
Kriminalistična preiskava še ni končana
Kot je izpostavil Primož Ogrinc, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Koper, preiskava, ki zadeva več držav, še ni zaključena. Slovenska policija pri tem sodeluje tudi z Europolom, interpolom in drugimi tujimi varnostnimi službami. Trenutno še niso pridržali nikogar izmed osumljencev. Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami je zagrožena kazen od enega do deset let zapora, če gre za hudodelsko združbo pa od 5 do 15 let zapora.
»Ko govorimo o izdelavi amfetamina, zasežene količine zadostujejo za 800 kilogramov tega poživila, kar bi pri ceni 20 evrov za odmerek (0,2 grama droge) na črnem trgu navrglo 160 milijonov evrov. V primeru izdelave metamfetamina pa bi ga lahko nastalo celo 1400 kilogramov, kar bi pri enakem odmerku za ceno desetih evrov, lahko naneslo skoraj tri milijarde evrov zaslužka,« je izpostavil Mišo Radovančević, vodja oddelka za prepovedane droge kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. »Gre za prvi zaseg tovrstne snovi v Sloveniji, ki dokazuje povezovanje kriminalnih združb med Evropo in Kitajsko, Luka Koper pa velja za eno izmed pomembnih vstopnih točk,« je pojasnil. V slovenski policiji že dlje časa prepoznavajo globalno sodelovanje mednarodno organiziranih kriminalnih združb, tradicionalno na območju zahodnega Balkana in Evrope, v povezavi z Južno Ameriko, v zadnjem času pa tudi z Azijo.
Ena izmed najprofitnejših nelegalnih aktivnosti
Tihotapljenje prepovedanih drog je, nadaljuje Radovančević, ena izmed najprofitnejših nelegalnih aktivnosti. Vzporedno s tem pa poteka tudi trgovina s sestavinami za izdelavo drog, pri čemer največ sintetičnih drog v Evropi izdelajo na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, na Poljskem in Češkem; primere odkritij tako imenovanih hišnih laboratorijev (»kitchen lab«) pa smo imeli tudi v Sloveniji.
Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije so v koprskem pristanišču letos zasegli že skupno slabe pol tone kokaina, lani 1,5 tone kokaina in heroina, predlani več kot 16 ton različnih drog (od tega 12 ton tekočega ekstazija ali droge za posilstvo), daleč najbolj izstopajoče pa je bilo leto 2019, ko so skupno zasegli skoraj 45 ton tovrstnega prepovedanega blaga, med katerimi je bila tudi rekordna pošiljka 730 kilogramov heroina.
