Zaradi duševnih bolečin nad državo in Tomaža Gantarja
Nekdanji direktor zavoda za transfuzijsko medicino Igor Velušček zahteva odškodnino zaradi medijskega linča.
Odpri galerijo
Tomaz Gantar se je znašel na tnalu. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ljubljana – Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar se je po več kot šestih letih od začetka afere, ki je razkrila, kako dobro je s krvnimi pripravki služil zavod za transfuzijsko medicino (ZTM), tokrat znašel na tnalu takratnega direktorja zavoda Igorja Veluščka. Pa ne samo on, tudi država, oba namreč Velušček toži »zaradi protipravnega ravnanja državnih organov«.
V tožbi, ki jo je vložil oktobra 2015, zahteva povračilo nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih telesnih in duševnih bolečin, posega v čast in dobro ime ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti, »ki mu je nastala kot nekdanjemu direktorju ZTM z medijskim linčem, ki ga je namenoma, kot trdi, z žaljivimi in nesrečnimi izjavami povzročil Tomaž Gantar, takratni minister za zdravje«, so nam pojasnili na državnem odvetništvu. Tam skupni tožbeni zahtevek, vreden 13.000 evrov, v celoti zavračajo.
Gantar je namreč, kot so še zapisali na državnem odvetništvu, še pred koncem izrednega nadzora nad ZTM, ki ga je izvajalo ministrstvo za zdravje, sklical tiskovno konferenco in javno napovedal, da bo zaradi nepravilnosti pri poslovanju zavoda in nemoralnega ravnanja njegovega vodstva zahteval Veluščkovo razrešitev s položaja direktorja. Kar se je kasneje res zgodilo. Sprte strani bi se sicer morale pred dnevi srečati na pravdnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča, a je bil narok preklican. Kot so pojasnili na sodišču, je bil preklican na predlog tako tožeče kot drugotožene stranke, torej Gantarja, zaradi vložitve obsežnih pripravljalnih vlog konec prejšnjega tedna.
Aprila 2012 je eden od slovenskih medijev poročal, da naj bi zavod za transfuzijsko medicino kri, ki jo zbere s krvodajalskimi akcijami brez javnega razpisa, namenil za predelavo, nato pa jo prodajal nazaj: »Šlo naj bi za milijone evrov dobička od krvodajalskih akcij, denar pa naj bi posojali izbranim firmam, ki kreditov ne vračajo.« Velušček je takoj vse očitke zanikal, minister Gantar je na zavodu uvedel izredni upravni nadzor. Ta je pokazal različne nepravilnosti pri sklepanju pogodb, ki bi zaradi svoje vrednosti zahtevale postopek javnega razpisa, ter nepravilnosti pri izplačevanju delovne uspešnosti nekaterim zaposlenim. Očitanih manipulacij pri prodaji krvi in krvnih pripravkov niso odkrili. So pa nadzorniki v poročilu opozorili na cenovna odstopanja pri sveže zamrznjeni plazmi.
Kot izhaja iz poročila, je ZTM to kupoval od transfuzijskih centrov v Celju in Mariboru (63 evrov za liter), nato pa jo je, poleg tiste, ki jo je proizvedel sam, bolnišnicam prodajal po 280 evrov. S tem je, kot je ugotavljal minister, ZTM leta 2011 na račun javnih zdravstvenih zavodov dobil več kot dva milijona evrov. Takšno cenovno politiko je minister označil za moralno sporno in napovedal spremembo pravilnikov za določanje cen.
»Gre za zelo dober zaslužek na škodo bolnišnic,« je dejal Gantar, pri tem pa dodal, da postavljene cene niso nezakonite, saj to omogočata veljavna pravilnika. »Ne morem reči, da so dobički nezakoniti, so pa moralno sporni,« je poudaril. Nasprotno pa je Velušček opozoril, da je ceno 280 evrov za sveže zamrznjeno plazmo, namenjeno klinični uporabi, določilo ministrstvo. Cena 63 evrov pa velja za plazmo, ki je namenjena predelavi. »Če me je hotel zamenjati, bi to lahko naredil,« je po tem, ko je Gantar napovedal njegovo razrešitev, izjavil Velušček. Pozneje se je to tudi zgodilo, toda razrešitev je bila po Veluščkovem mnenju nezakonita.
Zato se je najprej obrnil na delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kjer so mu delno pritrdili, tako da mu je ZTM moral izplačati 16.620 evrov bruto odškodnine za izgubo zaslužka zaradi nezakonite razrešitve s funkcije direktorja, medtem ko je bil njegov zahtevek, da ga je zavod dolžen pozvati nazaj na delo, pravnomočno zavrnjen, so nam pojasnili na delovnem sodišču. V delu, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevek tožnika, da mu mora ZTM plačati 25.000 evrov zaradi povzročene škode kot posledice nezakonite razrešitve, pa je bila sodba po Veluščkovi pritožbi razveljavljena in vrnjena v novo sojenje.
V tožbi, ki jo je vložil oktobra 2015, zahteva povračilo nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih telesnih in duševnih bolečin, posega v čast in dobro ime ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti, »ki mu je nastala kot nekdanjemu direktorju ZTM z medijskim linčem, ki ga je namenoma, kot trdi, z žaljivimi in nesrečnimi izjavami povzročil Tomaž Gantar, takratni minister za zdravje«, so nam pojasnili na državnem odvetništvu. Tam skupni tožbeni zahtevek, vreden 13.000 evrov, v celoti zavračajo.
Gantar je namreč, kot so še zapisali na državnem odvetništvu, še pred koncem izrednega nadzora nad ZTM, ki ga je izvajalo ministrstvo za zdravje, sklical tiskovno konferenco in javno napovedal, da bo zaradi nepravilnosti pri poslovanju zavoda in nemoralnega ravnanja njegovega vodstva zahteval Veluščkovo razrešitev s položaja direktorja. Kar se je kasneje res zgodilo. Sprte strani bi se sicer morale pred dnevi srečati na pravdnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča, a je bil narok preklican. Kot so pojasnili na sodišču, je bil preklican na predlog tako tožeče kot drugotožene stranke, torej Gantarja, zaradi vložitve obsežnih pripravljalnih vlog konec prejšnjega tedna.
Igor Velušček pred delovnim sodiščem. FOTO:Igor Mali
Aprila 2012 je eden od slovenskih medijev poročal, da naj bi zavod za transfuzijsko medicino kri, ki jo zbere s krvodajalskimi akcijami brez javnega razpisa, namenil za predelavo, nato pa jo prodajal nazaj: »Šlo naj bi za milijone evrov dobička od krvodajalskih akcij, denar pa naj bi posojali izbranim firmam, ki kreditov ne vračajo.« Velušček je takoj vse očitke zanikal, minister Gantar je na zavodu uvedel izredni upravni nadzor. Ta je pokazal različne nepravilnosti pri sklepanju pogodb, ki bi zaradi svoje vrednosti zahtevale postopek javnega razpisa, ter nepravilnosti pri izplačevanju delovne uspešnosti nekaterim zaposlenim. Očitanih manipulacij pri prodaji krvi in krvnih pripravkov niso odkrili. So pa nadzorniki v poročilu opozorili na cenovna odstopanja pri sveže zamrznjeni plazmi.
Kot izhaja iz poročila, je ZTM to kupoval od transfuzijskih centrov v Celju in Mariboru (63 evrov za liter), nato pa jo je, poleg tiste, ki jo je proizvedel sam, bolnišnicam prodajal po 280 evrov. S tem je, kot je ugotavljal minister, ZTM leta 2011 na račun javnih zdravstvenih zavodov dobil več kot dva milijona evrov. Takšno cenovno politiko je minister označil za moralno sporno in napovedal spremembo pravilnikov za določanje cen.
»Zelo dober zaslužek na škodo bolnišnic«
»Gre za zelo dober zaslužek na škodo bolnišnic,« je dejal Gantar, pri tem pa dodal, da postavljene cene niso nezakonite, saj to omogočata veljavna pravilnika. »Ne morem reči, da so dobički nezakoniti, so pa moralno sporni,« je poudaril. Nasprotno pa je Velušček opozoril, da je ceno 280 evrov za sveže zamrznjeno plazmo, namenjeno klinični uporabi, določilo ministrstvo. Cena 63 evrov pa velja za plazmo, ki je namenjena predelavi. »Če me je hotel zamenjati, bi to lahko naredil,« je po tem, ko je Gantar napovedal njegovo razrešitev, izjavil Velušček. Pozneje se je to tudi zgodilo, toda razrešitev je bila po Veluščkovem mnenju nezakonita.
Zato se je najprej obrnil na delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kjer so mu delno pritrdili, tako da mu je ZTM moral izplačati 16.620 evrov bruto odškodnine za izgubo zaslužka zaradi nezakonite razrešitve s funkcije direktorja, medtem ko je bil njegov zahtevek, da ga je zavod dolžen pozvati nazaj na delo, pravnomočno zavrnjen, so nam pojasnili na delovnem sodišču. V delu, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevek tožnika, da mu mora ZTM plačati 25.000 evrov zaradi povzročene škode kot posledice nezakonite razrešitve, pa je bila sodba po Veluščkovi pritožbi razveljavljena in vrnjena v novo sojenje.
