Na rekordno namočen julij še avgustovski nalivi

Podlaga za največjo naravno katastrofo v Sloveniji je bil že moker julij, ko je bila v osrednjem in severnem delu države količina padavin več kot 220 odstotkov, krajevno pa celo približno 300 odstotkov nad povprečjem v obdobju med letoma 1991 in 2020.

Tako so hudourniki že 3. avgusta zvečer dvignili gladine nekaterih rek nad bregove. Padavine v treh prihodnjih dneh so bile spet rekordne in po večini Slovenije z več kot stoletno povratno dobo, ki jo imajo za osnovo zaščitni ukrepi.

Manjše padavine so se na alpsko-dinarski pregradi pojavljale že v noči z 2. na 3. avgust in 3. avgusta zjutraj, a je le krajevno padlo nekaj milimetrov dežja. Čez dan so se padavine krepile in proti večeru so bile v zahodnem delu Slovenije vse močnejše in pogostejše. Največ padavin je bilo zvečer in v noči na 4. avgust, ko je v obnavljajočih se nalivih od zahodne Slovenije proti Koroški in severu Štajerske padlo zelo veliko dežja. Do 8. ure 4. avgusta so v 24 urah na posameznih merilnih mestih izmerili več kot dvesto milimetrov (dvesto litrov na kvadratni meter) dežja in skoraj povsod v pasu od Zgornjega Posočja in območja Idrije proti vzhodu-severovzhodu, do Dravske doline, več kot sto milimetrov dežja.

Od sto do tristo litrov dežja na kvadratni meter

Slovensko Istro in Kras so obilnejše padavine zajele 4. avgusta čez dan in do jutra 5. avgusta je bilo največ padavin, padlo jih je tudi okoli sto milimetrov, v jugozahodnem delu Slovenije. Proti severu in vzhodu Slovenije je bilo padavin sicer manj, a še vedno veliko, od 30 do 80 milimetrov. Deževje se je 5. avgusta umirilo, krajevno pa so v zahodnem in južnem delu Slovenije več padavin prinesle tudi nevihte 6. avgusta popoldne. Skupaj je v 72 urah, do 6. avgusta zjutraj, v večjem delu Slovenije padlo od sto do tristo milimetrov dežja, manj le v delu Primorske in ob vzhodni meji s Hrvaško.

INFOGRAFIKA: Delo

V večini Slovenije so padavine dosegle rekordne vrednosti, intenzivnost pa je presegala stoletno povratno dobo. Še posebno velika je bila višina padavin na merilnih mestih Pasja ravan, Suha pri Škofji Loki, Letališče JP Ljubljana in Zavodnje. Tu je bila izmerjena višina padavin celo daleč nad srednjo oceno za 250-letno povratno dobo.

Izračun povprečne višine padavin po slovenskih porečjih kaže, da je bilo največ padavin v porečjih Sore in Zgornje Save, nekoliko manj v porečjih Kamniške Bistrice, Gradaščice in zgornje Drave. V teh porečjih je v enem dnevu padlo več kot sto milimetrov, v treh dneh več kot dvesto milimetrov padavin. V primeru Savinje na Arsu poudarjajo, da so katastrofalno povodenj povzročili nalivi v zgornjem delu porečja, kjer je padlo tudi dvakrat toliko ali še več dežja kot v celotnem porečju Savinje. Drugi vzrok za sorazmerno nizko vrednost celotnega porečja pa je pomanjkanje meritev iz zgornjega dela porečja.

Težave v skoraj vseh občinah

V poplavah septembra leta 2010 je bila glavnina deževja daljša kot ob letošnjem poplavnem dogodku, jakost padavin na urni do nekajurni časovni ravni pa manjša kot letos, zato kljub v splošnem podobni količini padavin posledice niso bile tako katastrofalne kot letos. Zadnji podoben poplavni dogodek večjega obsega kot letošnji avgustovski je bil 18. septembra 2007, ko so bili nalivi na zahodu Slovenije še nekoliko močnejši kot letos, razporeditev skupne količine padavin pa nekoliko drugačna kot letos.

Ob poplavah novembra leta 1998 je v porečju Savinje v enem dnevu padlo skoraj toliko padavin kot letos v dveh dneh skupaj, a takrat so bile padavine enakomernejše. Ob katastrofalnih poplavah novembra 1990 je v porečje Savinje v dveh dneh padlo malo manj dežja kot letos in tudi drugod je bilo letošnje deževje izdatnejše. So pa bila takrat tla po zelo mokrem oktobru predhodno zelo namočena.

Obilne padavine in neurja so od 3. do 6. avgusta v skoraj vseh občinah po Sloveniji povzročili težave ali gmotno škodo. H katastrofalnim posledicam nalivov je pripomogla tudi nenavadno velika namočenost tal po zelo mokrem juliju. Še več, tudi od aprila do junija je marsikje na prizadetih območjih padla nadpovprečna količina padavin. Od 1. junija do 7. avgusta zjutraj je na Ravnah na Koroškem padlo 662 milimetrov dežja (prejšnji rekord je bil 550 milimetra leta 1956) in na Letališču JP Ljubljana 671 milimetrov (641 milimetrov leta 2008). Temu primerno so bili tudi vodostaji in pretoki rek rekordni.