Lizbona je izbrana za zeleno prestolnico Evrope 2020

Jasna vizija za čisto mobilnost, več kot 90 odstotkov prebivalcev živi do 300 metrov od postaje javnega prevoza.
Fotografija: Javni promet v Lizboni dopolnjujejo rikše na elektriko. Foto Borut Tavčar/Delo
Odpri galerijo
Javni promet v Lizboni dopolnjujejo rikše na elektriko. Foto Borut Tavčar/Delo

Včeraj so v nizozemskem Nijmegenu, ki je letošnja zelena prestolnica, za zeleno prestolnico Evrope leta 2020 izbrali portugalsko glavno mesto. Poleg naslova je Lizbona prejela 350.000 evrov spodbude Evropske komisije za pravi začetek leta 2020.

Komisar za okolje Karmenu Vella je ob tem opozoril, da je naziv pomembnejši kot kdaj koli prej, saj so tudi okoljski izzivi ogromni. »Podnebne spremembe, prevelika potrošnja, plastični odpadki in izgubljanje biotske raznovrstnosti so glavne grožnje mestom in prihodnosti vseh nas. Navdihujoče pa je videti prakse zelenih prestolnic. Z odličnim okoljskim upravljanjem, dobrim prostorskim načrtovanjem in prebivalci v srcu zelene preobrazbe kažejo, kako lahko okoljske izzive spremenimo v priložnosti in obenem spremenimo mesta v zdrava in prijetna okolja za življenje, delo ali zgolj obisk,« pravi komisar.

Tramvaji in avtobusi vozijo zelo na gosto. Foto Borut Tavčar/Delo
Tramvaji in avtobusi vozijo zelo na gosto. Foto Borut Tavčar/Delo


V Lizboni so pot proti čistejši prihodnosti začeli v gospodarski krizi, kar je po mnenju Komisije lahko navdih in primer tudi za druge. Kaže namreč, da gresta trajnost in gospodarska rast lahko z roko v roki. Žirija, ki ocenjuje prijave mest, je ugotovila, da je Lizbona posebej uspešna v trajnostni rabi tal, mestni mobilnosti, zeleni rasti in inovacijah, prilagajanju na podnebne spremembe in pri odpadkih.
 

Zlasti prometno živahno


Lizbona je bila prvo glavno mesto, ki je v 2016 podpisalo novo podnebno in energetsko zavezo županov. Med letoma 2002 in 2014 je Lizbona dosegla zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za polovico, med 2007 in 2013 pa zmanjšala porabo energije za 23 odstotkov in porabo vode za 17 odstotkov.

Stari tramvaji so tudi turistična zanimivost. Foto Borut Tavčar/Delo
Stari tramvaji so tudi turistična zanimivost. Foto Borut Tavčar/Delo


Zelo jasno vizijo ima Lizbona za čisto urbano mobilnost. Več ukrepov je usmerjenih v zmanjšanje uporabe avtomobilov in spodbujanje kolesarjenja, javnega prevoza in hoje. Lani so uvedli shemo souporabe koles, dve tretjini koles je električnih. V portugalskem glavnem mestu imajo tudi eno najbolj razpredenih mrež polnilnic za električna vozila, ob tem je 39 odstotkov vozil občinske flote električnih.

Zelenih površin v starem jedru ni na pretek. Foto Borut Tavčar/Delo
Zelenih površin v starem jedru ni na pretek. Foto Borut Tavčar/Delo


93,3 odstotka prebivalcev Lizbone živi največ 300 metrov od postaje javnega prevoza. Ta vključuje tramvaje, podzemno železnico in avtobuse, ki vsi vozijo zelo na gosto. To mrežo dopolnjujejo še električna vozila zasebnikov. 76 odstotkov prebivalcev pa živi največ 300 metrov od mestnih zelenih površin. V Lizboni si prizadevajo zelene površine povezati, tako bi omejili učinke podnebnih sprememb, kot so suša, vročinski valovi in poplave.
 

Zelene prestolnice


Doslej so izbrali že deset zelenih prestolnic Evrope, tudi Ljubljano. Prvi je bil Stockholm (2010),  nato Hamburg (2011), Vitoria-Gasteiz (2012), Nantes (2013), Copenhagen (2014), Bristol (2015), Ljubljana (2016), Essen (2017), Nijmegen (2018) in Oslo (2019).

Natančna replika kalifornijskih zlatih vrat. Foto Borut Tavčar/Delo
Natančna replika kalifornijskih zlatih vrat. Foto Borut Tavčar/Delo

Komentarji: