Odziv na neresnice in zavajanja članka o odstrelu medvedov

Spletno Delo je četrtek, 22. maja, v rubriki Okolje objavilo članek z naslovom in podnaslovom Kvota za odstrel predstavlja med petino in tretjino celotne medvedje populacije, opozarjajo v AniMa. Pod člankom je podpisana novinarka Maja Prijatelj Videmšek, ki v njem niza izbrane izjave anonimnega člana/članice društva za dobrobit živali AniMa.

Članek poroča, da je osnova vsakoletnih dovoljenj za odvzem rjavega medveda v Sloveniji »matematični model« [spodaj podpisanega] »prof. dr. Klemna Jerine, ki vsako leto preceni število medvedov in ni validiran z rezultati [genetskega] monitoringa«. Po trditvah članka naj bi modelna ocena številčnosti [precenjena] znašala od 954 do 1050, genetska pa 656 medvedov. Ministrstvu svetuje, »naj se pri odločitvah o odstrelu nasloni na rezultate genetskega monitoringa, ne pa na nevalidiran matematični model«. Društvo AniMa tudi trdi, »da je [previsok] odstrel že v prejšnjih letih očitno prizadel populacijo medveda« in so odstreli »znanstveno neutemeljena intervencija, ki ogrožajo eno najpomembnejših populacij medveda v Evropi«.

Celoten članek je sistematična sestavljanka prirejenih informacij, napačnih interpretacij in zavajanj, ki povsem izkrivijo verodostojne rezultate monitoringa in znanstveno utemeljenega upravljanja medveda v Sloveniji.

Kakovost sistema spremljanja populacije medveda v Sloveniji je na izredno visoki ravni – temelji na sintezi cikličnega genetskega cenzusa in vsakoletnega populacijskega modeliranja. Z individualno prepoznavo osebkov iz neinvazivnih genetskih vzorcev (iztrebkov) in modeliranjem »ulova – označevanja – ponovnega ulova« v osemletnih ciklih na najbolj neposreden možni način ocenimo številčnost medvedov. Ta ocena je temelj za izdelavo populacijskih modelov, ki jih potem z upoštevanjem vseh ostalih podatkov – monitoringa smrtnosti, rodnosti, starostne strukture in rabe stalnih števnih mest – uporabimo za vsakoletne točne ocene številčnosti. Vse uporabljene metode so preizkušene s simulacijami in empirično, recenzirane in preverjeno nudijo točne rezultate. S slepimi primerjavami obeh metod v najtežjih pogojih (tj. za osmo leto po re-kalibraciji populacijskih modelov) smo npr. ugotovili praktično nepomembne razlike rezultatov (največ 2,8 %; povprečno <1 % oz. 8 medvedov letno). Za občutek: v kompetentnih krogih bi ocene smatrali za dovolj točne, če bi bila razlika do 15-krat večja.

Po rezultatih genetskega cenzusa je pozno jeseni leta 2023 v Sloveniji živelo 737 medvedov (ne 656 kot priredi članek). Gre za genetsko oceno najnižje številčnosti v letu, pri kateri je odšteta vsa evidentirana smrtnost medveda tistega leta, tik pred zimskim poleganjem nove generacije mladičev, kar smo vselej izpostavili, članek pa pozabi omeniti. Leta 2024 se je številčnost kot vselej spremenila (članek pa to zanemari) za razliko rodnosti od smrtnosti tistega leta, kar znamo točno oceniti z metodami populacijskega modeliranja. Ocena letošnje pomladanske (2025) številčnosti, ki je povsem ažurna in vključuje tudi letošnje mladiče – ter je zato edina neposredno uporabna za aktualno načrtovanje in upravljanje – pa znaša 954 medvedov (in ne 954 do 1050, kot spet prireja članek).

Članek torej primerja navzdol prirejeno oceno genetskega cenzusa iz konca leta 2023 z navzgor prirejeno oceno populacijskega modeliranja iz začetka leta 2025, pri tem zanemari spreminjanje številčnosti medveda znotraj leta (med pomladjo in začetkom zime) in med leti (leto 2023 in 2025), zanemari, da se nova generacija mladičev medvedov skoti prav vsako leto (tedaj se številčnost v povprečju poveča v razmerju 76 proti 100), veljavnost genetskega monitoringa pripiše v napačno leto (obdobje 2023–2025) ter napačno interpretira namen in rezultate posameznih metod (jesenska vs. pomladanska številčnost). Potem pa te lastne napake uporabi kot »argument« zoper kakovost metode populacijskega modeliranja (domnevno razhajanje z genetskim cenzusom) in ta »argument« »podkrepi« še z več neresnicami, na primer da metode niso validirane in znanstveno utemeljene.

Članek zatem nadaljuje, da je ministrstvo letos izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov, kar je tudi edini podatek, poročan brez napake. Pozabi pa omeniti, da to dovoljenje velja vse do konca,2026 in ne do konca leta 2025. Vendar gre za bistveno razliko, saj je letna kvota odvzema zaradi delitve na dve leti seveda manjša, poleg tega se v dveh letih skotita dve, in ne ena generacija mladičev (zima 2025/26 in 2026/27).

Letos dovoljeni odstrel znaša do 60 odstotkov (od 206), tj. 123 medvedov, kar je slabih 13 odstotkov – in ne petino do tretjino – populacije, kot krivo poroča že podnaslov članka. Ob odobrenem odstrelu se bo številčnost medveda do 2026 zmerno, zatem pa intenzivneje povečala in bo leta 2027 znašala že okoli 1100 medvedov. Tako se torej še oddaljujemo od zastavljene ciljne (pomladanske) številčnosti 800 medvedov, ki ji sledimo z namenom obvladovanja prevelikih konfliktov človeka z medvedom. Članek pa špekulira, da smo že zdaj globoko pod to številko. To »argumentira« z oceno najnižje letne številčnosti iz leta 2023, ki jo: (i.) predhodno še znatno priredi navzdol, (ii.) pozabi izpostaviti, da je 800 ciljna pomladanska, in ne najnižja letna številčnost, na kar smo dosledno opozarjali, in (iii.) zanemari eno osnovnih zakonitosti življenja – razmnoževanje – oz. dejstvo, da se nova generacija mladičev skoti prav vsako leto.

Prof. dr. Klemen Jerina, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire