Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe ni bila prioriteta
Aktivnosti kmetijskega ministrstva pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam so bile v zadnjih letih le delno učinkovite, v revizijskem poročilu ocenjuje računsko sodišče. Ministrstvo je sicer izvajalo ukrepe za prilagajanje kmetijstva, vendar ti niso bili celoviti, sistematični in usklajeni. Prilagajanje je treba okrepiti, v nasprotnem primeru bomo prisiljeni iskati nenačrtne rešitve, ki bodo veliko dražje. Po zadnjih ujmah je to že dejstvo.
Ukrepi so se izvajali brez izdelave strategije prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam, prav tako ministrstvo ni pripravilo ocene ranljivosti kmetijstva, ki je podlaga za strategijo. Spremljalo ni niti vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo, imelo je le podatke o škodi zaradi naravnih nesreč.
Računsko sodišče je učinkovitost ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam analiziralo v obdobju od začetka leta 2018 do sredine leta 2022, revizijsko poročilo pa je objavilo konec julija. V njem piše, da ministrstvo v omenjenem obdobju prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni obravnavalo kot prioriteto.
Ministrstvo ni pripravilo ocene ranljivosti kmetijstva.
To je podlaga za strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.
Akcijski načrt so pripravili že med izvajanjem revizije računskega sodišča.
V okviru programa razvoja podeželja 2014–2020 je sicer zagotavljalo izvajanje ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju, kot so ureditev namakalnih sistemov in rastlinjakov ter posodobitev hlevov, nakup opreme za zaščito proti slani in protitočnih mrež ter uvajanje bolj odpornih sort rastlin. Financiralo je tudi raziskave in prenos znanja prek javne kmetijske svetovalne službe.
Prilagajanje ni bilo celovito in sistematično
V obdobju 2015–2021 je ministrstvo za ukrepe prilagajanja kmetijstva namenilo 23 milijonov evrov na leto. Največji delež denarja (več kot 65 odstotkov) je namenilo za izvajanje operacij ukrepa KOPOP (kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila), ki imajo le posredni vpliv na prilagajanje (izboljšanje strukture tal). Po drugi strani je pozitivno, da je bilo največ izplačanega denarja namenjeno prilagajanju na sušo, ki dolgoročno povzroča največ škode.
V obdobju 2015–2021 je ministrstvo za ukrepe prilagajanja kmetijstva namenilo 23 milijonov evrov na leto.
Za izvajanje preventivnih ukrepov je bilo namenjeno več denarja, kot je bilo odobrene državne pomoči za škodo zaradi suše, pozebe in neurij s točo, vendar je obseg sredstev za prilagajanje še vedno manjši od povzročene škode; ta je v obdobju 2003–2021 znašala 34,5 milijona evrov na leto.
Omenjenih ukrepov ter s tem prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe pa ministrstvo ni načrtovalo strateško in tudi ni ugotavljalo, za katere dejavnike spreminjajočega se podnebja je oziroma bo kmetijstvo najbolj ranljivo. Zato prilagajanje kmetijstva ni bilo celovito in sistematično načrtovano ter usklajeno tako, kot je bilo v obdobju 2008–2011, ko so se izvajali ukrepi na podlagi sprejete strategije prilagajanja (2008) in akcijskega načrta (2010–2011).
To povečuje verjetnost, da bo izvedba prilagajanja pogosto zgolj odziv na krize in katastrofe in bo zato tudi dražja, kot bi bila sicer, so opozorili revizorji. Ker je kmetijstvo zaradi pridelave na prostem eden izmed najbolj občutljivih sektorjev za učinke podnebnih sprememb, je nujno, da se v Sloveniji začnemo sistematično prilagajati na podnebne spremembe, so dodali.
Računsko sodišče je ministrstvu dalo devet priporočil, med drugim sistematično spremljanje vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo, boljše spremljanje učinkov ukrepov prilagajanja, določitev prioritet za raziskovanje na področju prilagajanja ter okrepitev prenosa znanja prek svetovalne službe kmetom in boljše povezovanje med javnimi službami, da bi se znanje o prilagajanju čim bolje prenašalo v prakso.
Računsko sodišče sicer ugotavlja, da je ministrstvo že med izvajanjem revizije sprejelo akcijski načrt za pripravo ocene ranljivosti in strategije prilagajanja.
