V Zgornji Savinjski dolini odnašalo kmetije in hleve, skupaj z živalmi
Poplave so povzročile ogromno škodo v kmetijstvu, ki ga je že maja prizadela moča, julija pa ujma z dežjem, vetrom in točo. Narasle vode in zemeljski plazovi so tokrat odnašali cele kmetije, hleve, bale, kmetijske stroje, umirale so živali, poplavljene so kmetijske površine, marsikje bo pridelek povsem uničen. Kratkoročno bo to vplivalo na preskrbo z domačimi kmetijskimi pridelki, dolgoročno lahko ujme, kot je bila zadnja, ob neukrepanju vplivajo na dodatno zmanjševanje števila kmetij.
Pravih razsežnosti in velikosti škode po najhujših poplavah v zgodovini (samostojne) države ne bo mogoče oceniti še vsaj nekaj dni, dokler voda ne bo odtekla s poplavljenih površin. Po prvi oceni kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS), ki še ne zajema najbolj prizadete Savinjske doline, je bilo poplavljenih 16.000 hektarov kmetijskih površin, je povedal predsednik Roman Žveglič.
Neurja s točo maja in julija pa so prvih grobih ocenah na podlagi podatkov iz poročil javne službe kmetijskega svetovanja prizadela več kot 62.000 hektarov kmetijskih površin. Najbolj poškodovani so bili koruza, žita, vinska trta, hmelj (zavarovanih je sicer 90 odstotkov nasadov), oljne buče, travinje in vrtnine. Ob zadnjih poplavah bo po pogovorih s sogovorniki s kmetijsko-gozdarskih zavodov največja škoda na vrtninah, koruzi, pšenici, krompirju in travinju.
Škoda v zgornjih delih Mežiške in Savinjske doline je velikanska.
Številnim rejcem je voda odnesla krmo.
Prave razsežnosti opustošenja še niso znane.
Če bodo kmetje prepuščeni samim sebi, bo to vplivalo na njihovo odločitev o nadaljnjem kmetovanju, to zlasti velja za manjše hribovske kmetije, in na odločanje mladih za prevzem kmetij, vse skupaj pa bo zmanjšalo že tako majhno samopreskrbo s kmetijskimi pridelki. Že danes se upokoji od 200 do 250 več kmetov, kolikor se jih na novo zaposli, je opozoril Žveglič.
Jutri glasovanje o noveli zakona
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko se je danes sestala s kmetijskimi nevladnimi in panožnimi organizacijami. Obvestila jih je o spremembah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki naj bi ga državni zbor sprejel jutri. Novela predvideva, da so kmetje do odškodnine za posevke upravičeni tudi v primeru dogodkov, za katere se je mogoče zavarovati (moča, pozeba, toča). Tisti, ki so jim ujme popolnoma uničile pridelek, bodo še letos dobili denar po pravilu de minimis, po katerem lahko posamezna kmetija v treh proračunskih letih skupaj prejme 25.000 evrov državne pomoči. V primerih, kjer je poškodovanost od 80- do 100-odstotna, pa bo šlo po do zdaj uveljavljenem načinu ocenjevanja škode.
Na KGZS po Žvegličevih besedah z novelo niso najbolj zadovoljni, ker ne posega na področja, s katerimi bi se kmetijam lahko pomagalo brez večjih finančnih obremenitev za državo (znižanje katastrskega dohodka, odpis davkov in prispevkov). Kot dobro pa je ocenil izvedbo popisa vse škode ter odpis davkov in prispevkov za tiste, ki so imeli poškodovanih več kot 80 odstotkov pridelkov.
Škoda v zgornjih delih Mežiške in Savinjske doline, ki je bila dva dni odrezana od sveta, je velikanska. »Enako, kot so prizadete družine, so prizadete kmetije,« je povedal direktor celjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Stanko Jamnik. Odneslo je ogromno kmetij in hlevov, v vsaj dveh primerih z živino vred. Skupno je v tem delu države povodenj vzela življenje 17 rejnih živali, predvsem goveda.
Na ravni celotne države je veterinarsko-higienska služba nacionalnega veterinarskega inštituta do včeraj zabeležila pogin 17 govedi, petih ovc in koz ter 20 piščancev, kokoši in kuncev. Večje število naročil za odvoz v poplavah poginulih živali bi lahko prejeli šele v naslednjih dneh.
Živali so se same rešile iz hlevov
Na kmetiji Janeza Kolenca v Grušovljah v občini Rečica ob Savinji so v poplavah izgubili šest od skupno 90 glav živine. Še vedno pretreseni Kolenc, ki smo ga priklicali med odpravljanjem obsežnih posledic poplav na domačiji, je povedal, da so v petkovih jutranjih urah na gasilske pozivnike dobili obvestilo, da Savinja zelo narašča. »Začeli smo reševati, kar se je rešiti dalo. V hipu je preplavilo vse, rešili smo nekaj strojev, večino je odneslo.« Živali so bile nastanjene v dveh hlevih, v enem krave molznice, v drugem telice. Ker niso bile privezane, so ob prihodu povodnji preplavale ograje in se rešile iz hlevov. Dvajset jih je odneslo, a so jih skupaj z gasilci našli. Bile so tako prestrašene, da so kar stale na mestu. Tri živali so našli mrtve, tri še pogrešajo.
Ne le življenja živali, Kolenčevi so morali reševati tudi svoja. Janezova starša sta se pred vodo poskušala rešiti v višje nadstropje, a jima je to uspelo šele, ko je voda odtrgala zataknjena vrata. Janezovi družini, ki živi v sosednji hiši, je odneslo garažo, kozolec, bali so se, da jim bo tudi hišo, ki so jo nedavno obnovili. Na pomoč pri odpravljanju škode so jim priskočili sorodniki, vojaki, prostovoljci iz vse Slovenije. »Vsak dan je tu 40 ljudi. Če bi to delali sami, bi imeli dela za nekaj let,« je povedal Kolenc. Serviserji so jim zamenjali uničenega robota za molžo, da lahko krave zopet molzejo. Prireja mleka je glavni vir prihodka, kako bo naprej, Kolenc ne ve.
Solidarnost v krmi
Zgornja Savinjska dolina je zaradi hribovitosti izrazito živinorejsko območje. S prirejo mleka se ukvarja 180 kmetij, namolzejo ga od 20 do 30 tisoč litrov na dan. Zaradi poplav prevzem ni bil možen, podobno je bilo na območju Laškega in Prevalj. Odvoz mleka se je po besedah Stanka Jamnika do danes bistveno izboljšal, bi pa rejci lahko imeli težave zaradi obolelosti krav. Če žival ni pravočasno pomolzena, dobi vnetje vimen, mastitis, to pa pomeni najmanj konec proizvodnje za tekoče leto, je pojasnil Jamnik, in dodal, da je bilo veliko dela vloženega v to, da so živali tako, kot morajo biti.
Številnim rejcem v Zgornji Savinjski dolini je voda odnesla krmo, a so jim že priskočili na pomoč rejci od drugod. Včeraj sta iz območja Domžal odpeljala dva tovornjaka s krmo na Solčavsko. KGZS in zveza slovenske podeželske mladine za lažji dostop do krme pripravljata aplikacijo, ki bo združevala tiste, ki potrebujejo pomoč v krmi, s tistimi, ki je imajo preveč. Na zbornici kmete pozivajo, da potrebe po krmi oziroma viške posredujejo prek kmetijsko-gozdarskih zavodov oziroma terenskih kmetijskih svetovalcev.
Glavna nevarnost v Zgornji Savinjski dolini so zdaj plazovi, najhuje je v Mežiški dolini in Črni na Koroškem. Ti so odnesli manjše dele kmetijskih površin in ceste, ki vodijo do posameznih razpršenih kmetij, je povedal Stanko Jamnik. Plazovi ogrožajo tudi kmetije in kmetijske površine na Škofjeloškem in Štajerskem.
Zgnilo bo ogromno zelenjave
Veliko škodo so poplave povzročile tudi drugje po državi. Na Gorenjskem je bilo po prvih ocenah prizadetih najmanj 3700 hektarjev kmetijskih površin, vode so odnašale krmo, dele cest, sprožilo se je več zemeljskih plazov. Na kmetiji Jamšek v Mostah pri Komendi je voda med drugim zalila hlev s 120 glavami goveda. Poginilo je nekaj telet, krave so k sreči rešili, potem ko so bile nekaj ur v globoki vodi, a z glavami nad gladino, je povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj Robert Golc. V Zalogu pri Cerkljah je deroča voda odnesla ribe iz ribogojnice, kmetu pa sto bal silaže, ki ni več uporabna za krmo.
Poljanska dolina je še vedno povsem pod vodo. Tudi na območju Cerkelj, Komende in Lahovč voda na poljih še vedno stoji. »Še nikoli ni bilo toliko nepožetih polj pšenice kot letos,« je pripomnil Golc, in dodal, da bo spravilo problematično. Seme bo treba dosuševati, na koncu bo verjetno uporabno predvsem za krmo.
Pri koruzi bo izpad pridelka tam, kjer je bila poležana zaradi prejšnjih neurij, zdaj pa jo je namočilo nad višino storžev. Pri krompirju bo onemogočeno strojno pobiranje, saj ga je dvignilo in razmetalo levo in desno ob njivi.
Enormna bo po besedah Golca škoda v zelenjadarstvu. Zaradi razmočenosti tal marsikje ni mogoče izvesti tehnoloških ukrepov za zaščito pridelkov pred boleznimi in gnitjem, zato spravilo ne bo smiselno.
Sanacijo bodo ovirali nanosi peska in plazovi
V zgornjem delu Gorenjske bodo težave pri sanaciji kmetijskih površin povzročali veliki nanosi materiala (peska); na izpostavljenih legah ga je naneslo tudi do pol metra. Ponekod sanacija niti ne bo mogoča, saj je voda odnesla vso zemljino.
Na Štajerskem je po prvih podatkih poplavilo približno 2200 hektarov površin, pod vodo jih je po besedah direktorice kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Irene Leonide Kropf še okoli 300 hektarov. Najbolj so prizadeti koruza in poljščine. Medtem ko je v preteklosti voda na območju štajerskih občin odnašala kmetijske površine, tokrat upajo, da ne bo tako. A nevarnosti še ni konec. Razmočeni tereni bodo v prihodnjih dnevih povzročali številne plazove, je posvarila Kropf.
V osrednji Sloveniji je bilo po prvih podatkih poplavljenih najmanj 1950 hektarov kmetijskih zemljišč. Na območju Slovenske Istre so padavinske vode poplavile Strunjansko in Vanganelsko dolino, Valmarin ter bertoško in ankaransko bonifiko, kjer so tudi kmetijske površine. Največ škode je na njivah, kjer trenutno rastejo plodovke, lubenice, melone, čebula ter pred kratkim posajene sadike zimske zelenjave.
Preberite še:
S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.
SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.
Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.
