Prometne razlike v Evropi so prevelike

Jugovzhod Evrope zaostaja za severozahodom tako pri čisti mobilnosti kot pri varnosti na cestah, ugotavljajo na dnevih TEN-T v Ljubljani.
Fotografija: Na konferenci o vseevropskem prometnem omrežžju TEN-T tudi o razlikah med državami.
Odpri galerijo
Na konferenci o vseevropskem prometnem omrežžju TEN-T tudi o razlikah med državami.

Ljubljana – Evropski prometni koridorji še nastajajo, ko države že ugotavljajo, da se večina onesnaženja in hrupa s koridorjev na koncu prenese in v mestih združi z onesnaženjem mestnega prometa. Zato naj Evropska komisija nameni več denarja za urbana središča.

Tovorni promet, ki je namenjen v mesta in razvoz blaga v mestih, povzroča 30 odstotkov lokalnega onesnaženja, so ugotovili v osmih mestih zahodne Evrope. Zato so v projektu Frevue uvedli 86 električnih kombijev in tovornjakov z nosilnostjo do 18 ton, pri tem pa ugotovili, da so taka vozila že zdaj povsem primerna za mesta, zlasti z dosegom ter nizkimi ravnmi onesnaženja in hrupa. V projektu Evropa financira do polovice razlike med ceno električnega vozila in vozila na dizel, vendar so ugotovili tudi to, da če bi projekt trajal več kot dve leti, tega financiranja sploh ne bi potrebovali. Z večjo uporabo vozil na alternativna goriva pa se odpirajo nova vprašanja, povezana zlasti z infrastrukturo oziroma polnilnicami.

Kura in jajce sta že, težave bodo z električnim omrežjem.
Kura in jajce sta že, težave bodo z električnim omrežjem.


Večkrat se še pojavi vprašanje ali je bila prej kura ali jajce, vendar čedalje več držav izvaja projekte gradnje infrastrukture. V Franciji bodo v pristaniščih, pa tudi na plavajočih ploščadih na morju postavili več polnilnic za ladje na utekočinjen zemeljski plin. Predstavnik TAM Durabusa je razkril, da vstopajo na trg električnih avtobusov, Kolumbija jih denimo naroča 1300. Na Malti je vlada izvajala projekt, kjer so prebivalcem dali na voljo 24 električnih avtov za dva meseca, če se za ta čas odpovedo svojim klasičnim avtomobilom. Najprej so imeli v načrtu, da bodo avtomobile dali v uporabo za eno leto, vendar je bilo zanimanje večje, čeprav je na Malti, kot je povedala Gabriella Cassola z ministrstva za promet in infrastrukturo, avto še vedno statusni simbol.

Različne vizije

Načrti držav so sicer precej različni, zato so se vrstili pozivi Komisiji, da cilje vsaj nekoliko poenoti. Ambicija Švedske in Nizozemske je, da bodo leta 2030 vsa vozila ničogljična, Francija si je zadala cilj, da ne bo uporabljala fosilnih goriv, nekatere države pa bodo le umaknile podporo dizlu. Komisija bo nova pravila, tako za emisije tovornjakov, kot za prihodnje financiranje čiste mobilnosti in cilje za promet med letoma 2020 in 2030 predstavila 16. maja. Isti dan bodo objavili tudi nove razpise za projekte mobilnosti.

Pri tem Malta in še nekatere druge manjše države opozarjajo, da imajo majhne trge, kjer se vložki v projekte ne vrnejo hitro. Zato priporočajo prilagoditev pravil za javno naročanje, da bi to omogočalo razvoj novih rešitev in storitev, ki bi bile prenosljive v druge države. Komisija naj poleg tega države pozove k pripravi strategij, ki bi vodile do povezanega evropskega omrežja. Najpomembnejši poziv predstavnikov držav in mest pa je bil, da se mora Komisija nehati osredotočati zgolj na koridorje, temveč več denarja nameniti mestom. Ta pa ne smejo potiskati naprej le ene tehnologije, saj ima to lahko povsem nasproten učinek od želenega. Inovacije in novi poslovni modeli bodo ob tem zrasli, če bodo na voljo odprti podatki, odprte inovacije in povezljivost. Predstavniki Komisije so odgovorili, da so že prepoznali težave v mestih in da zanje že namenjajo več denarja.

Ceste jemljejo življenja

Prave pozornosti pa vsaj na jugovzhodu Evrope še nima varnost na cestah. John Dawson iz britanske fundacije za varnost na cestah je opozoril, da mednarodni program za oceno cest (iRAP), kjer podeljujejo zvezdice (evropski cilj je, da bi leta 2030 vse ceste imele tri zvezdice ali več), ne pokaže le težav posameznih držav, temveč omogoča tudi primerjave in omogoča modeliranje ukrepov. »Če lahko meriš, lahko tudi ukrepaš,« je dejal Dawson. Nizozemska si je prva postavila cilj, da bodo vse njene ceste imele najmanj tri zvezdice (razpon gre do pet, pri čemer se strošek prometnih nesreč z vsako zvezdico prepolovi) že leta 2020. Švedska bo izvedla večmilijardni program, da bo do istega leta 75 odstotkov njenih cest imelo najmanj tri zvezdice. Velika Britanija pa bo od 309 cest, kjer je »tveganje nesprejemljivo visoko«, za 200 milijard evrov prenovila 50 cest. Dawson je povedal še, da bo treba v prihodnje urejati še ceste, ki jih bodo avtomobili lahko »brali«, in priporočil, naj se države za zdaj osredotočijo na deset odstotkov ekonomsko pomembnih cest.

V Ljubljani so vozila in letalo na vsa alternativna goriva.
V Ljubljani so vozila in letalo na vsa alternativna goriva.


Več kot polovica slovaških avtocest je leta 2013 dobilo dve zvezdici ali manj. Zato se je državna avtocestna družba lotila prenove petih odsekov v skupni dolžini 150 kilometrov. S preprostimi ukrepi, denimo zaščitnimi ograjami, odstranitvijo drevesa, zaščito stebra mostu in hrapavimi robovi voznih pasov so za 77 odstotkov popravljenih odsekov dobili vsaj tri zvezdice.

Podaljšanje financiranja

Neil Valentine iz EIB je povedal, da take projekte radi podprejo. Dodal pa je, da bi bilo dobro, če bi na varnost na cestah začeli gledati podobno kot nanjo gledajo na železnicah in v letalskem prometu. Ko se tam zgodi nesreča, je reakcija taka, da se nesreča ne sme ponoviti ne glede na stroške. Stroški prometnih nesreč pa lahko dosežejo več odstotkov BDP, a še vedno ne vlagamo dovolj v varnost. Dokaj resno so obravnavane le nesreče avtonomnih vozil.

Države jugovzhodna Evrope pri tem opozarjajo, da zaostajajo tako na področju deleža vozil na alternativna goriva kot pri varnosti na cestah. Miha Valentinčič iz Petrola je opozoril, da zdaj tudi te države uporabljajo mehanizem za povezovanje Evrope, vendar se vsota znižuje. Trajanje programov bi se zato moralo podaljšati, poleg tega bi bilo dobrodošlo, če bi evropski denar lahko pokril tolikšen delež projektov, kot jih je včasih. Tako bi se zaostanek zmanjšal.

Komentarji: