Prva evropska omejitev emisij težkih tovornjakov

Komisija bo predlagala 15-odstotno znižanje emisij do leta 2025, nekatere države hočejo več
Fotografija: Tovornjaki izpustijo četrtino emisij prometa. Foto Dejan Javornik
Odpri galerijo
Tovornjaki izpustijo četrtino emisij prometa. Foto Dejan Javornik

Ljubljana – Omejitve emisij za težke tovornjake, ki jih imajo Kitajska, Japonska, Kanada in ZDA, naj bi pomagale tako prevoznikom kot evropskim proizvajalcem tovornjakov. Slovenski avtoprevozniki imajo enega najmlajših voznih parkov v Evropi, zato ne bo težav.

Evropska komisija bo danes predvidoma predlagala 15-odstotno znižanje emisij tovornjakov do leta 2025 in 30-odstotno znižanje do 2030. Predlog morajo pred uveljavitvijo potrditi še evropski parlament in države članice. Nekatere so komisijo že pozvale k ambicioznejšim ciljem. Francija, Litva, Irska in Nizozemska si, poleg trgovskih združenj, nevladnih organizacij in drugih, želijo vsaj 24-odstotno znižanje emisij tovornjakov do leta 2025 in od 35- do 45-odstotno znižanje do 2030. Že dosledna uporaba dosedanjih tehnologij bi prihranila 27 odstotkov goriva, kar na tovornjak pomeni 7700 evrov prihranka na leto. Po drugi strani je združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev predlagalo sedemodstotno znižanje do leta 2025 in 16-odstotno do leta 2030, saj so novosti za leto 2025 ravno v razvoju.

Tudi nekateri proizvajalci priznavajo, da prva omejitev emisij za tovornjake daje nedvoumen signal, da se mora proizvodnja spremeniti, drugi pa dodajajo, da države članice zahtevajo pot, po kateri bodo tovornjaki leta 2050 povsem čisti. To za okoljevarstvene organizacije pomeni najmanj 24-odstotno znižanje emisij že do leta 2025. Nižje zahteve bi zmanjšale konkurenčnost evropskih proizvajalcev tovornjakov in ogrozile doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma. Poleg tega bi bilo zniževanje emisij na drugih področjih po mnenju več držav bistveno dražje.
 

Dizelskih novosti ne bo


»Kako bo to vplivalo na avtoprevoznike, je odvisno od uvedbe zakonodaje pri nas oziroma od tega, ali bo šlo za kupone ali takse. To bo odvisno od prihodnje vlade,« pravi Robert Sever iz združenja za promet na GZS. Pri nas so doslej vse reševali s taksami na ogljikov dioksid, ki se obračuna na gorivo. Ker je Slovenija tranzitna država, večino emisij povzročijo tuji prevozniki, kar bo tudi treba upoštevati pri prihodnji rešitvi. Sever opozarja, da v komisiji sicer že nekaj let govorijo o uvedbi načela »onesnaževalec plača«. Evropa je potrdila omejitve emisij ogljikovega dioksida za osebne avtomobile že leta 2009, za lahka gospodarska vozila pa leta 2011. Omejitve so začele veljati leta 2015 in lani.

O novostih pri dizelskih motorjih Sever dvomi. Standard euro 6 je verjetno zadnji. »Zdaj gre ves razvoj v plin ali celo hibridne električne pogone,« pravi Sever. Dodaja, da je slovenski vozni park med najmlajšimi v Evropi in da ne dvomi, da bodo slovenski avtoprevozniki tudi v prihodnje sledili novostim.
 

Petina emisij


Tovornjaki v EU izpustijo četrtino emisij cestnega prometa, čeprav je na cestah med vozili le pet odstotkov tovornjakov. Ves cestni promet je odgovoren za petino vseh emisij, pri nas je njegov delež še precej večji in narašča proti 40 odstotkom. Emisije vseh drugih sektorjev, tako kmetijstva kot energetike in industrije, imajo trend padanja. Zaradi pariškega podnebnega sporazuma je treba omejiti tudi emisije prometa. Komisija bo glede na uspešnost poti do 40-odstotnega zmanjšanja emisij leta 2030, kar je v načrtu, prilagajala tudi emisijske cilje za tovornjake, prvič menda že leta 2022.

Predlog komisije bo po neuradnih informacijah vseboval tudi načrt subvencij za proizvodnjo čistejših tovornjakov. Koalicije podpornikov strožjih pravil za tovornjake si želijo tudi zavezujoče cilje za uvedbo ničemisijskih tovornjakov, kar bi pospešilo naložbe v nove tehnologije.

Komentarji: