Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Okolje

Reke postajajo bob steze, obrežno rastje izginja

Kanaliziranje strug povečuje poplavno ogroženost, uničevanje obrežne zarasti pa erozijo bregov, opozarja Igor Zelnik z biotehniške fakultete.
Po lanskih poplavah so interventna dela marsikje popolnoma spremenila podobo vodotokov in obrežnega pasu. Na fotografiji je sanacija potoka Luša v občini Škofja Loka. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Po lanskih poplavah so interventna dela marsikje popolnoma spremenila podobo vodotokov in obrežnega pasu. Na fotografiji je sanacija potoka Luša v občini Škofja Loka. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
17. 4. 2024 | 05:00
8:42

V nadaljevanju preberite: 

Interventna dela na vodotokih po lanskih poplavah so marsikje popolnoma spremenila podobo vodotokov in obrežnega pasu. Bregove rek in potokov so zabetonirali, obrežno rastje pa močno razredčili, ponekod tudi v celoti odstranili. Oboje je recept za povečano poplavno ogroženost v obdobjih padavin in intenziviranje posledic suš v suhih obdobjih.

Pri urejanju obrežne vegetacije gre za očitno neusklajenost med sektorji, kjer vsak dela po svoje. Medtem ko lovska inšpekcija v okviru kmetijskega ministrstva opozarja, da je uničevanje obrežnega rastja med marcem in avgustom prepovedano, direkcija za vode lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih drugega reda vsako leto nalaga, da morajo prekomerno zarast odstraniti, v nasprotnem primeru pravno osebo doleti globa od 4000 do 125.000 evrov, posameznika pa od 400 do 1200 evrov.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine