Slovenija je potresno ogrožena, ne pa tudi pripravljena
V Sloveniji in bližnji okolici je približno sto aktivnih prelomnic, ki lahko ob potresu povzročijo škodo v Sloveniji. Kdaj in kako hud potres se bo zgodil, znanost še ne more napovedati, zato je tveganje smotrno zmanjšati s protipotresno gradnjo in obnovami, pomaga pa tudi ustrezno zavarovanje. A obsežnih energetskih prenov nismo povezali s potresno varnostjo, zavarovanih pa je tretjina stavb in le četrtina podjetij.
V Triglav Labu so pred letom predstavljali vremenske ekstreme, po nekaj mesecih pa so najhujše poplave povzročile rekordno škodo v Sloveniji. Letos so predstavili potresno ogroženost, a zatrdili, da nočejo ničesar napovedovati malo manj kot 130 let po rušilnem potresu v Ljubljani, ki pa je bil šibkejši od potresa v Petrinji na Hrvaškem pred štirimi leti.
Sistem za nove stavbe je dobro zastavljen, Slovenija je bila med prvimi državami, ki je uveljavila predpise o potresni varnosti, je povedal dr. Matjaž Dolšek s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Dr. Barbara Šket Motnikar, seizmologinja z agencije za okolje, je dodala, da bo od 1. maja za projektante veljala nova karta potresne ogroženosti. Projektanti te karte morajo upoštevati in jim prilagoditi svoje projekte. Največja potresna ogroženost je v pasu od Bovca do Brežic. Posočje je ogroženo zaradi potresne aktivnosti sosednjih italijanskih območij, Ljubljana pa je najbolj ogrožena zaradi velike gostote prebivalstva in tudi starejših stavb.
Dolšek je opozoril, da ljudje nimajo dovolj informacij o ogroženosti. Hudi potresi imajo dolgo povratno dobo, ko pride potres, pride tudi škoda. V stotih letih smo se marsičesa naučili, naraščala je tudi zavest, ljudje pa so pripravljeni zelo malo tvegati. Ljubljana je zelo problematična zaradi starega stavbnega fonda. Če bi se ponovil potres iz 1895, bi v Ljubljani nastalo za devet milijard evrov škode.
Peter Filip Jakopič iz Zavarovalnice Triglav je povedal, da bo škoda verjetneje nastala v stavbah, ki niso protipotresno grajene. V zavarovalnici so postavili arbitrarno mejo pred in po 1974, ko so po hudem potresu v Skopju v Sloveniji postavili pravila za protipotresno gradnjo. Za starejše stavbe je zavarovalna premija višja. Jakopič je opozoril, da bi v Ljubljani poleg devetih milijard evrov neposredne škode nastalo še dvakrat toliko posredne škode.
Zavarovanih je tretjina stanovanjskih stavb in četrtina podjetij z visokotehnološko opremo. Zavedanje, da je zavarovanje pomembno, se poveča s potresnimi dogodki v okolici, bliže je potres, višje je zavedanje. Potres v Zagrebu smo pomnili devet mesecev, potres v Petrinji malo manj, poplavni dogodki v Sloveniji pa še vedno vplivajo na zanimanje za zavarovanja.
Na leto v Sloveniji naprave zaznajo 2000 potresov, prebivalci jih čutimo od 150 do 200, je povedala Barbara Šket Motnikar. Na dolgi rok je v Sloveniji potresno ogroženih 200.000 stavb in 20 odstotkov vseh prebivalcev, je opozoril Dolšek. Zavarovanje ni zakonsko predpisano, je dodal Jakopič in poudaril, da imajo v nekaterih državah obvezno zavarovanje za vse naravne katastrofe. Tako je tveganje dobro razpršeno in višina zavarovalnih premij nižja.
Na vprašanje Dela, ali je potresna varnost vključena v obsežne energetske obnove stavb, je Dolšek odločno odvrnil, da ne, čeprav so se za to borili več kot deset let. Dodal je, da evropska politika, ki narekuje prenove stavb, ni nujno dobra za Slovenijo.
