Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Umik dela spornih sprememb zakona o vodah

Z okoljskega ministrstva sporočajo, da se strinjajo z opozorili – gradnje na vodovarstvenih območjih ne bo.
Pritisk stroke je zalegel, ministrstvo za okolje podpira umik spornih sprememb zakona o vodah. FOTO: Blaž Samec/Delo
Pritisk stroke je zalegel, ministrstvo za okolje podpira umik spornih sprememb zakona o vodah. FOTO: Blaž Samec/Delo
24. 3. 2021 | 11:15
24. 3. 2021 | 17:32
5:05
Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta dosegla soglasje, da se 4. člen, ki bi omogočil gradnje na vodovarstvenih območjih, izvzame iz novele zakona o vodah (ZV-1G), ki je obravnavi v državnem zboru. V predlogu za hiter postopek pa ostaja še en člen, ki omogoča posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki mu podobno nasprotuje vsa stroka in nevladne organizacije, pa tudi velik del politike. 

Ministrstvi sta dosegli soglasje za umik sprememb sedanjega 69. člen zakona o vodah, s katerimi bi bilo pod določenimi pogoji mogoče graditi objekte in naprave na vodovarstvenem območju. Gre za objekte in naprave, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov.

image_alt
Predlog zakona je grožnja čisti pitni vodi


»Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem poslanstvu zavezan k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna. Glede na opozorila strokovnih organizacij in posameznikov soglašamo, da zmanjšamo in kar se da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode, zato podpiramo črtanje 4. člena novele, ki bi to pogojno omogočila,« pravijo na ministrstvu.


Eko krog: Grožnja ostaja


V Eko krogu pa v odzivu opozarjajo, da to ni dovolj, saj v noveli še vedno ostaja 37. člen, ki v popolnoma enaki meri odpira nesprejemljiva tveganja za kakovost pitne vode. »S to spremembo bi bile na vodnih in priobalnih zemljiščih kot so reke, jezera in morje, dovoljene gradnje ki so bile do sedaj prepovedane, med drugim poslovni objekti, parkirišča, stavbe za promet in podobno. Takšna določba bi bila v nasprotju z vodno direktivo in predstavlja nevarnost poslabšanja površinskih voda po celotni Sloveniji. Ob izjemni razširitvi možnosti gradenj bo ta varovalka ob pritiskih investitorjev postala le še črka na papirju,« pravijo v Eko krogu.

Dodajajo, do so podzemne vode, ki jih v Sloveniji večinoma uporabljamo za oskrbo s pitno vodo, neločljivo povezane s površinskimi vodami. »Tveganje za  onesnaženje površinskih voda posredno torej prav tako pomeni tveganje za onesnaženje pitne vode. Kakršnokoli politično kupčkanje v stilu, mi bomo umaknili en člen, vi pa pristanete na tistega drugega, je zato pri vodah popolnoma nesprejemljivo,« še opozarjajo v Eko krogu in znova zahtevajo umik celotnega predloga novele zakona, ki ga državni zbor sprejema po skrajšanem postopku.

Tudi v Eko krogu, podobno kot v stroki, zahtevajo izvedbo strokovne, celovite ter poglobljene javne obravnave sprememb zakona, ki lahko usodno vplivajo na našo vodno dediščino.


Vodarska stroka še ni zadovoljna


Slovensko društvo za zaščito voda, Slovenski komite Mednarodnega združenja hidrogeologov, Društvo vodarjev Slovenije, in Globalno partnerstvo za vodo Slovenije pozdravljajo odločitev, da iz predloga zakona umakne 4. člen, ki bi lahko pomenil dodatno in nesprejemljivo ogrožanje kakovosti podzemnih voda, ki so najpomembnejši vir pitne vode v Sloveniji.
 
Obenem pa opozarjajo, da predlog zakona še vedno vsebuje 2. člen, ki ogroža priobalna in vodna zemljišča. »Poudarjamo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča »gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov«, odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. Podpisnice in podpisniki ne vidimo resnih razlogov za tako hitre (po skrajšanem postopku) in tudi na tem področju premalo strokovno preverjene odločitve,« pravijo vodarji.
 
Zato pozivajo vlado in državni zbor, da iz predloga zakona umakne tudi 2. člen. »Obenem pa ministrstvu za okolje in prostor dajemo pobudo za strokovno in javno razpravo, ki naj v okviru celovitega vrednotenja priobalnih zemljišč odgovori na vprašanje, katere dejavnosti in posledično objekti so začasno ali trajno mogoči na določenih priobalnih zemljiščih. Šele tedaj bi lahko dopolnili veljavne določbe 37. člena obstoječega zakona o vodah. Pripominjamo tudi, da v priobalna in vodna zemljišča nikakor ne bi smeli posegati mimo načrtov upravljanja povodij in prostorskih načrtov,« dodajajo dr. Marjetka Levstek, dr. Mihael Brenčič, dr. Lidija Globevnik in dr. Barbara Čenčur Curk.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine