Upravno sodišče zadržalo odstrel medvedov

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je izpodbijalo dovoljenje Agencije za okolje za odstrel 220 medvedov do 30. septembra letos.
Fotografija: Sodišče je enako kot v primerljivi sodbi z dne 21. 9. 2020 ugotovilo, da bi bila z odstrelom povzročena nepopravljiva škoda, saj odstreljenih medvedov, ki so strogo zavarovana vrsta, ne bo mogoče nadomestiti. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Odpri galerijo
Sodišče je enako kot v primerljivi sodbi z dne 21. 9. 2020 ugotovilo, da bi bila z odstrelom povzročena nepopravljiva škoda, saj odstreljenih medvedov, ki so strogo zavarovana vrsta, ne bo mogoče nadomestiti. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo

Upravno sodišče je zadržalo odstrel rjavih medvedov do izdaje pravnomočne sodne odločbe.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je izpodbijalo izdajo dovoljenja Agencije za okolje z dne 2. 11. 2020 na podlagi odločbe ministrstva za okolje za odstrel 220 medvedov v obdobju do 30. 9. 2021.

Sodišče je enako kot v primerljivi sodbi z dne 21. 9. 2020 ugotovilo, da bi bila z odstrelom povzročena nepopravljiva škoda, saj odstreljenih medvedov, ki so strogo zavarovana vrsta, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo.
 

Lani manj škod zaradi medvedov in volkov


Število škodnih primerov, ki so jih povzročili rjavi medvedi, se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo. Povzročili so 313 škod, leto prej pa 449. Medvedi so povzročili dobrih 30 odstotkov vseh škod, ki so jih pri nas povzročile zavarovane živalske vrste. Petino primerov predstavljajo napadi na drobnico, z nekaj manj odstotki sledijo škode na sadnem drevju, nato na balah travne silaže (15 odstotkov), čebelnjakih (dobrih 13 odstotkov) in govedu (11 odstotkov). Zmanjšala se je tudi ocenjena višina škode, ki so jo povzročili rjavi medvedi, in sicer s približno 164.000 evrov v letu 2019 na 113.000 evrov v lanskem letu.

Glavni razlog za lanski upad števila škod po medvedu je bil močan obrod gozdnega plodonosnega drevja. Ker so medvedi pozno poleti in jeseni večino prehranskih potreb zadovoljili v gozdovih, so manj izkoriščali antropogene vire hrane in povzročali manj škode na človekovem premoženju.

FOTO: Gleb Garanich/Reuters
FOTO: Gleb Garanich/Reuters


Lani se je v primerjavi z letom prej zmanjšalo tudi število škod, ki so jih povzročili volkovi. Povzročili so 275 škod, leto prej pa 369. Volkovi so lani pri nas povzročili skoraj 27 odstotkov vseh škodnih dogodkov, ki so jih povzročile zavarovane živalske vrste. Večina škodnih primerov (80 odstotkov) je povezana z napadi na drobnico, sledijo napadi na govedo (15 odstotkov), konje, osle in ostale rejne oziroma domače živali, kažejo podatki Zavoda za gozdove Slovenije.

Tudi skupna ocenjena višina škode po volkovih je padla s približno 246.000 evrov v letu 2019 na 143.000 evrov v lanskem letu. Razlike so predvsem v zmanjšanju števila napadov volkov na konje in osle.

Poleg že omenjene razlike se je lani v primerjavi z letom 2019 močno zmanjšalo skupno število škodnih dogodkov, ki so jih volkovi povzročili na območju Gorenjske in Blok. Na obeh teh območjih so sicer v 2019 beležili velik porast škode po volku v primerjavi z leti pred tem, so ob tem za STA pojasnili na ZGS.

image_alt
Pritožbe zadržale začetek izvajanja odstrela medvedov

 

Medvedi že aktivni, previdno pri gibanju v naravi


Po zimskem spanju so medvedi že aktivni in večina jih že hodi naokoli, zato je na mestu previdnost pri gibanju v naravi. Lani je bilo ob epidemiji covida-19 v naravi več ljudi, kar je bilo moteče tudi za medvede, leto je izstopalo tudi po obilni letini bukovega žira, pomembni hrani za medvede, je za STA povedal poznavalec teh živali Klemen Jerina.

Kot vselej so zimsko spanje najprej zaključili mladi medvedi obeh spolov in odrasli samci, zatem samice z mladiči iz prejšnjega leta, ki so kotile lansko zimo in brložijo skupaj z mladiči. Kot zadnje pa brloge zapustijo samice, ki so kotile to zimo. Te so sicer budne že prej, a ne zapustijo brlogov, dokler mladiči niso dovolj močni, je pojasnil profesor za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. 

Poleg tega spanje najprej zaključijo medvedi, ki imajo brloge na nižjih nadmorskih višinah, kjer je topleje in je tudi manj snega. Pri nas je to na območjih Menišije, Loža, Starega trga in nižjih delov Kočevske. Na dolžino zimskega spanja pa sicer ključno vpliva dolžina zime in debelina snega. In v vse več območjih se je pokazalo, da se obdobja zimovanja medveda krajšajo zaradi klimatskih sprememb, je izpostavil Jerina.



Na dolžino zimskega dremeža vpliva tudi dostopnost hrane. V letih z močnim obrodom bukve so medvedi aktivni večji del zime kot v letih, ko ni obroda. Čas brloženja se verjetno krajša tudi s krmljenjem divjadi, kar je bilo na primer pokazano za Slovenijo, je izpostavil.

Lansko leto je pri nas izstopalo po obrodu bukve, bukovega žira, ki je morda najbolj priljubljena hrana medveda in eden ključnih prehranskih virov v jesensko-zimskem času in celo do zgodaj pomladi v letu po obrodu.

»Bukev je nekakšen pogonski stroj naših gozdov in bukov žir gorivo za številne vrste, vključno z medvedom. V letih, ko je obrod močan, kot je bilo lani, se medvedi pomaknejo v sestoje z bukvijo in tam dolgo ostanejo. V takih letih se zmanjša pogostnost povozov medveda, zmanjša se tudi pogostnost konfliktov med človekom in medvedom,« ugotovitve stroke povzema Jerina.
 

Nekateri medvedi ne spijo več, rekorderji prespijo skoraj pol leta


Konflikti z medvedom so bili pri nas na zgodovinsko najvišji ravni leta 2019, kar je po besedah Jerine primarno posledica večanja številčnosti in prostorske razširjenosti medveda v Sloveniji. Lani pa je število konfliktov v primerjavi s predhodnim letom upadlo, kar je po njegovem posledica obilnega obroda bukve. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je lani rjavi medved pri nas povzročil 313 škodnih dogodkov, leto prej pa 449. Jerina sicer letos pričakuje ponovni rekord v številu konfliktov.

Sicer pa je medvedov zimski dremež plitev in ga lahko hitro prekine nemir v okolici, ob približevanju ljudi pa medvedi pogosto tudi zapustijo brlog.

»Zaradi tega je letos, ko se je zaradi epidemije covida-19 veliko ljudi rekreiralo v naravi, marsikateri medved pozimi menjal brloge, prekinjal spanec in se umikal ljudem. Glede tega bi bila potrebna večja obzirnost ljudi in ohranitev mirnih območij za živali,« je opozoril strokovnjak, ki meni, da je pri obisku gozda zaradi dobrobiti živali smiselno ostajati na urejenih poteh in blizu naselja, kar še zlasti velja pozimi.

Je pa Jerina dodal še, da na konkretno dolžino spanja pri nekem medvedu v nekem letu vplivajo vsi omenjeni dejavniki, so pa ob tem pomembne tudi individualne razlike. »Tako so lahko razlike med posamezniki drastične; nekateri medvedi praktično ne spijo več, rekorderji pa pri nas prespijo skoraj pol leta,« je še pojasnil.

Preberite še:

Komentarji: