Akcijski načrt za večjo blaginjo otrok
V strateškem dokumentu glede skrbi za najmlajše člane družbe do leta 2025 je vlada opredelila štiri prednostna področja.
Odpri galerijo
Skupni cilj Programa za otroke 2020–2015 in akcijskega načrta je višja kakovost življenja otrok. Foto Jože Suhadolnik
Večja blaginja otrok, zagotoviti vsem enake možnosti, okrepiti zaščito in varstvo ter izboljšati možnost vključevanja in sodelovanja otrok so ključni cilji akcijskega načrta za izvajanje Programa za otroke 2020–2025, ki ga je danes sprejela vlada. Organizacije, ki skrbijo za uresničevanje otrokovih pravic, so odločevalce že dolgo pozivale k pripravi izvedbenih korakov za dobro mladoletnih članov družbe, opozarjajo pa tudi na nekaj pomanjkljivosti.
Otroci so najranljivejši del družbe, predvsem zato, ker sami ne morejo vplivati na to, v kakšnem okolju in položaju bodo odraščali, zato je še pomembnejše, da smo pozorni na njihovo blaginjo ter si vsak trenutek prizadevamo za izboljšanje stanja, piše v Programu za otroke 2020–2025, ki ga je vlada sprejela novembra 2020. Za njegovo izvajanje je danes potrdila 57 strani akcijskega načrta, v katerem so konkretneje razdelali, kako naj bi se uresničevala štiri prednostna področja.
Prvi strateški cilj so enake možnosti za vse otroke, brez diskriminacije ter za uživanje vseh pravic, in to na različnih področjih življenja, od družinskega okolja do stanovanjske prikrajšanosti, pri čemer je predvidenih več programov socialnega varstva in v podporo družini. Inštitut za socialno varstvo bo izvedel raziskavo življenja otrok med epidemijo in pripravil spletni Preživninski kalkulator.
Več je tudi predvidenih projektov, katerih nosilci so različni resorji, za enakost v zdravju, vključujočem predšolskem in šolskem izobraževanju ter kulturi in kulturno-umetnostni vzgoji.
Drugi strateški cilj, opredeljen v programu in akcijskem načrtu, je zvišati stopnjo participacije otrok na vseh ravneh, tretje prednostno področje je življenje brez nasilja in varnost v digitalnem okolju, četrto pa zagotoviti otrokom učinkovitejši dostop do sodnega varstva in ustrezno obravnavanje v pravosodju ter upravnih postopkih. Na tej zadnji točki bo imela pomembno vlogo vzpostavitev in začetek delovanja Hiše za otroke za celostno obravnavo žrtev in prič kaznivih dejanj pod okriljem ministrstva za pravosodje.
Posebna pozornost je namenjena vzpostavitvi varovalnih dejavnikov za otroke iz socialno in ekonomsko šibkih okolij ter za najranljivejše otroke, poudarjajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Opredelili so tudi sredstva, namenjena različnim solidarnostnim dodatkom, na primer za novorojence in ranljive skupine, denar za nabavo računalniške opreme za učence in dijake za zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja na daljavo, in tudi sredstva za nabavo testov za samotestiranje učencev in dijakov.
»Veseli nas, da je akcijski načrt sprejet,« je komentirala Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je izrazila zadovoljstvo nad tem, da so nekatere njihove predloge upoštevali. »Zagotovili so nam, da se bo akcijski načrt po potrebi še dopolnjeval. Po preteku dveh let bodo dosežki pregledani, nato bo sledil nov akcijski načrt. Predlagali smo še več ukrepov na področju vzgoje za aktivno državljanstvo in participacijo otrok, kar je tudi usmeritev Sveta Evrope, a tega za zdaj žal ni predvidenega. Kot so nam povedali, je akcijski načrt narejen glede na proračunsko stanje posameznih ministrstev, kar po naši oceni omejuje zagotavljanje ustrezne ravni varstva otrokovih pravic v Sloveniji,« je opozorila Darja Groznik.
Otroci so najranljivejši del družbe, predvsem zato, ker sami ne morejo vplivati na to, v kakšnem okolju in položaju bodo odraščali, zato je še pomembnejše, da smo pozorni na njihovo blaginjo ter si vsak trenutek prizadevamo za izboljšanje stanja, piše v Programu za otroke 2020–2025, ki ga je vlada sprejela novembra 2020. Za njegovo izvajanje je danes potrdila 57 strani akcijskega načrta, v katerem so konkretneje razdelali, kako naj bi se uresničevala štiri prednostna področja.
Prvi strateški cilj so enake možnosti za vse otroke, brez diskriminacije ter za uživanje vseh pravic, in to na različnih področjih življenja, od družinskega okolja do stanovanjske prikrajšanosti, pri čemer je predvidenih več programov socialnega varstva in v podporo družini. Inštitut za socialno varstvo bo izvedel raziskavo življenja otrok med epidemijo in pripravil spletni Preživninski kalkulator.
Več je tudi predvidenih projektov, katerih nosilci so različni resorji, za enakost v zdravju, vključujočem predšolskem in šolskem izobraževanju ter kulturi in kulturno-umetnostni vzgoji.
Drugi strateški cilj, opredeljen v programu in akcijskem načrtu, je zvišati stopnjo participacije otrok na vseh ravneh, tretje prednostno področje je življenje brez nasilja in varnost v digitalnem okolju, četrto pa zagotoviti otrokom učinkovitejši dostop do sodnega varstva in ustrezno obravnavanje v pravosodju ter upravnih postopkih. Na tej zadnji točki bo imela pomembno vlogo vzpostavitev in začetek delovanja Hiše za otroke za celostno obravnavo žrtev in prič kaznivih dejanj pod okriljem ministrstva za pravosodje.
- Akcijski načrt naj bi obnavljali vsaki dve leti.
- Prva prioriteta je zagotavljanje enakih možnosti na različnih področjih življenja.
- Posebna pozornost je namenjena ranljivim skupinam.
Posebna pozornost je namenjena vzpostavitvi varovalnih dejavnikov za otroke iz socialno in ekonomsko šibkih okolij ter za najranljivejše otroke, poudarjajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Opredelili so tudi sredstva, namenjena različnim solidarnostnim dodatkom, na primer za novorojence in ranljive skupine, denar za nabavo računalniške opreme za učence in dijake za zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja na daljavo, in tudi sredstva za nabavo testov za samotestiranje učencev in dijakov.
»Veseli nas, da je akcijski načrt sprejet,« je komentirala Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je izrazila zadovoljstvo nad tem, da so nekatere njihove predloge upoštevali. »Zagotovili so nam, da se bo akcijski načrt po potrebi še dopolnjeval. Po preteku dveh let bodo dosežki pregledani, nato bo sledil nov akcijski načrt. Predlagali smo še več ukrepov na področju vzgoje za aktivno državljanstvo in participacijo otrok, kar je tudi usmeritev Sveta Evrope, a tega za zdaj žal ni predvidenega. Kot so nam povedali, je akcijski načrt narejen glede na proračunsko stanje posameznih ministrstev, kar po naši oceni omejuje zagotavljanje ustrezne ravni varstva otrokovih pravic v Sloveniji,« je opozorila Darja Groznik.
