Predstavitvena informacija

Ali miti o mleku res držijo

Mleko je eno najosnovnejših živil; spremlja nas vse življenje.
Fotografija: V Sloveniji smo z mlekom močno povezani. FOTO: Marko Pigac/mp Produkcija
Odpri galerijo
V Sloveniji smo z mlekom močno povezani. FOTO: Marko Pigac/mp Produkcija

O njem pa krožijo tudi razne govorice – nekaj smo jih preverili za vas.

Med najpogostejše mite spadajo tisti o neprimernosti živalskega mleka za ljudi – nekateri ga zato zamenjujejo za »mleko« rastlinskega izvora, kot so na primer sojin, kokosov, rižev, mandljev napitek; o težjem prebavljanju mleka po zgodnjem otroštvu, ko se konča obdobje dojenja; in o laktozni intoleranci, ki je značilna zlasti za Azijce.

V Sloveniji, kjer sta poljedelstvo in živinoreja že od nekdaj eni glavnih dejavnosti, smo z mlekom močno povezani. Kmetje nam z njim zagotavljajo kar 130-odstotno oskrbo – imamo ga torej več kot dovolj. Če ga ne kupimo neposredno pri njih, se ponj odpravimo med prodajne police – kakšno je zares to mleko in katere od naslednjih trditev o njem držijo ali ne?
 

1.    Številke na dnu kartonske embalaže mleka označujejo, kolikokrat je bilo to pred polnjenjem prekuhano.


Proizvajalci mlečnih izdelkov se pogosto srečajo s kupci, ki so nezadovoljni nad visoko številko na dnu embalaže. Prepričanje, da označuje prekuhavanje mleka ali njegovo recikliranje, je napačno. Številke namreč označujejo proizvodno linijo embalaže, v kateri je mleko pakirano, torej, kje v proizvodnji je bila embalaža natisnjena, in nikakor niso povezane z njeno vsebino.
 

FOTO: Ljubljanske mlekarne
FOTO: Ljubljanske mlekarne


2.    Tik pred iztekom roka uporabe mlekarne mleko spremenijo v mleko v prahu.

Mleko v prahu, tako kot vsi drugi mlečni izdelki, nastaja iz svežega mleka. Mlekarne ga po navadi proizvedejo v primeru presežkov, torej kadar imajo mleka več, kot ga lahko predelajo in prodajo, saj ga je le tako mogoče ohraniti. Mleko v prahu je izdelek z dolgim rokom obstojnosti, zato je odličen za državne rezerve, uporablja pa se tudi v otroški prehrani.
 

3.    Trajnemu mleku je umetno podaljšan rok trajanja, zato je nezdravo.


Če je mleko trajno, to ne pomeni, da mu je bil umetno podaljšan rok trajanja, temveč da je proizvajalec pri obdelavi uporabil drugačen postopek, ki ne vpliva na njegovo kakovost. Temperature so v postopku obdelave trajnega mleka višje, med sterilizacijo pa mu vpihnejo paro, kar mu podaljša obstojnost.

FOTO: Anže Petkovšek
FOTO: Anže Petkovšek

 

4.    Mleko pred iztekom roka uporabe vrnejo v mlekarne, ga reciklirajo in pošljejo nazaj v prodajo.


Tako dejanje je zakonsko prepovedano, pa tudi neizvedljivo v praksi, saj je mleko tako občutljiva in nežna surovina, da postopka ponovne obdelave zagotovo ne bi preneslo. Kakovostni mlečni izdelki, kot so denimo Alpsko mleko ali jogurti Mu, lahko nastanejo le iz kakovostnega mleka. Ljubljanske mlekarne kakovost mleka vsakodnevno preverjajo v celotni mlekarski verigi, ki se začne pri kravi na kmetiji in konča pri potrošnikih doma, pri čemer sledijo vsem določilom Evropske unije, ki so predpisana z veljavno zakonodajo. O tem pričajo tudi številna najvišja priznanja za kakovost izdelkov. 

FOTO: Anže Petkovšek
FOTO: Anže Petkovšek

 

5.    Mleko vsebuje antibiotike, rastne hormone in pesticide.


Kupci pogosto ne vedo, da je mleko eno izmed najbolj nadzorovanih živil, zato bi morebitno vsebnost antibiotikov ali rastnih hormonov mlekarna takoj zaznala, mleko pa bi bilo nemudoma izločeno iz postopka predelave. Drži pa, da se lahko onesnaženost okolja odrazi na mleku, vendar se nam zaradi relativno nizke onesnaženosti slovenskega podeželja, kakovostnega življenja krav na slovenskih kmetijah in kratke poti od njih do potrošnika tudi česa takšnega ni treba bati.