Razprava, v kateri je bilo nasprotnih mnenj le za vzorec
Enajst panelistov, med katerimi je bila le ena gostja, na osrednjem dogodku letošnjega strateškega foruma na Bledu o smeri, v katero naj se pomika Evropa.
Odpri galerijo
Osrednji panel 16. Strateškega foruma Bled. FOTO: Leon Vidic/Delo
12.30 Razprave na blejskem strateškem forumu se bodo vrstile še cel današnji in jutrišnji dan. Naslednji na vrsti je panel nekdanjih voditeljev in predstavnikov vlad, ki ga bo moderiral Dimitrij Rupel.
12.27 Prihodnost Evrope je v veliki meri odvisna od tega, kako sposobna se bo okrepiti in poživiti svojo identiteto, ki temelji na idealih ustanovnih očetov, je poudaril predsednik evropskega parlamenta David Sassoli. Številne izmed teh idej so bile krščanske vrednote in ne bi smeli pozabiti nanje, je poudaril. Prihodnost Evrope je po njegovih besedah sicer svetla. S tem optimističnim poudarkom se je tudi končal letošnji osrednji panel.
12.24 Verjamem v enotno Evropo, samo enotna Evropa se lahko ustrezno odziva na vse prihajajoče krize, je v zaključnih besedah poudaril srbski predsednik Aleksandar Vučić. Prepričan je, da bi vsi morali postati del te enotne Evrope. »Ne prosimo ničesar, radi bi le dosegli zavedanje, da želimo drug drugega. Srbi in Hrvati se ne moremo zediniti glede tega, kar se je zgodilo v preteklosti, a kljub temu potrebujemo drug drugega. Samo skupaj lahko izboljšamo položaj.«
12.22 Grški premier Kiriakos Micotakis: »Nekdo, ki ne pozna Unije in bi poslušal našo razpravo, bi bil mnenja, da se ne moremo zediniti glede ničesar. A to seveda ni res.« Prihodnost Evrope je po njegovih besedah v majhnih kompromisih, potrebnih za velik napredek. Omenil je tudi številne uspehe Unije v zadnjem času, kot sta digitalno covidno potrdilo in sklad za okrevanje.
12.20 Potrebujemo agilno Evropo, je poudaril hrvaški premier Andrej Plenković. Mehka moč je dobra, a brez trde moči ne moremo imeti vpliva v tako povezanem svetu, kot ga imamo danes. In njegovo mnenje glede migracij? Ali bomo imeli majhne ali pa humanitarne tokove.
12.18 Češki premier Andrej Babiš se je na zaključku osrednjega letošnjega panela na blejskem strateškem forumu strinjal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom - glede vsega. Dodal je, da mora biti EU gospodarsko in vojaško močna. Naši nasprotniki so zelo močni. Omenil je Kitajsko in Rusijo.
12.15 Kaj je ključno za prihodnost Evrope po mnenju panelistke in panelistov? Viktor Orbán: Migranti, ki prihajajo zdaj, so vsi muslimani. Vaša (Sassolijeva) prispodoba propada rimskega imperija ni tako relevantna. Po naših izkušnjah mislim, da bolje vemo, kaj pomeni vpad muslimanov. Vsi, ki tukaj sedimo, tudi predstavnik Svetega sedeža, se zavedajo, da vsi, ki prihajajo, so muslimani in spreminjajo sestavo naše celine. So izziv za naše krščansko tradicijo in dediščino.
12.10 Do sredine avgusta se nam je zdelo, da bo prioriteta zdravje; zdaj sta na prvem mestu evropska demokracija in podnebna kriza, je izsledke iz večjezikovne digitalne platforme, kjer lahko državljani delijo svoje mnenje o smeri razvoja Unije, citirala podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica. Namen konference je, da prisluhne državljanom, je poudarila.
11.59 Še vedno obstaja veliko držav, ki si zaslužijo uresničitev evropske perspektive, je poudaril slovenski premier Janez Janša. Devetdeset odstotkov razprav v institucijah EU in medijih po njegovih besedah v zadnjih letih ni bilo posvečenih strateškim vprašanjem. Namesto tega so se ukvarjali s tem, kako bi izključevali nekatere države, kar je po Janševem mnenju popolnoma napačna smer (še en pomežik Madžarski).
11.58 Slovaški premier Eduard Heger je na panelu povedal: »Moramo najti rešitev za vprašanje migracij, saj se bomo nenehno z njim soočali. Pri temu se moramo vrniti nazaj k vprašanju vrednot.«
11.54 Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril, da razprava na osrednjem panelu lepo osvetljuje, kako se EU počuti. V EU obstajajo različne Unije oziroma različni pogledi glede Turčije, Rusije, sodelovanja z ZDA pri posredovanjih v kriznih območjih v svetu, glede širitve … Tudi Hrvaška si želi biti v Schengnu, je poudaril Plenković, toda Schengen ni več isti, kot je bil nekoč, ampak je ena glavnih lastnosti EU, ki ne deluje.
11.48 Ko se pogovarjamo o migracijah, zakaj se ne pogovarjamo tudi o Schengnu, se je vprašal češki premier Andrej Babiš. Širitev schengenskega območja bi morala biti večja prioriteta kot pa širitev Unije. Po njegovih besedah je bila leta 2015 edina schengenska meja, ki je delovala, madžarska meja.
11.46 V odzivu srbskega predsednika je predsednik evropskega sveta Charles Michel poudaril, da mora Evropska unija okrepiti svoje vezi z Zahodnim Balkanom. Tudi zaradi tega bo pod predsedovanjem Slovenije Svetu EU organiziran vrh EU - Zahodni Balkan.
11.40 Evropa je po brexitu pozabila na širšo sliko, je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić, a poudaril, da je Srbija kljub temu še vedno zavezana evropski poti.
11.37 Prepričan sem, da bo Zahodni Balkan nekoč del EU, je poudaril Aleksandar Vučić. »Tukaj ne gre samo za Srbijo. Mi smo bili na začetku zelo navdušeni nad samim pridruževanjem EU, zdaj pa tega navdušenja ni več. Zato iščemo druge rešitve za reševanje naših izzivov.«
11.34 Srbija igra ključno vlogo na Zahodnem Balkanu, zato mora postati članica EU. Članstvo Srbije je bolj pomembno za Unijo kakor za Srbijo, je poudaril Orbán.
11.32 Madžarski premier Viktor Orbán: Ko smo se pogovarjali o novi migracijski politiki, je prišlo do velikih razlik v naših mnenjih, ki jih nismo sposobni premostiti. Če nočemo, da se ta razkol poveča, je potrebno dati več moči državam članicam.
11.28 Janez Janša je poudaril: Afganistan ni največje vprašanje ilegalnih migracij, ampak Sahel. Mislim, da je tam kakšnih 400 milijonov ljudi, od katerih je tretjina pripravljena, da zapusti države. To je naša soseščina. Potrebujemo tudi trdo moč, da bomo učinkoviti z vidika mehke moči. Sicer samo trošimo denar in se pogovarjamo med seboj.
11.27 Janez Janša: Niti ena država članica si ne želi ponoviti migracijskega scenarija po sirski krizi.
11.26 Slovenska vlada letošnji blejski strateški forum predstavlja kot osrednji dogodek konference o prihodnosti Evrope v Sloveniji, kljub temu da je ta primarno namenjena dialogu z državljani.
11.24 Ali je mehka moč Evrope lahko odgovor na izzive sodobnega sveta? Janez Janša: Mehka moč ni dovolj, potrebujemo tudi trdo moč, še posebej po tem, kar se je zgodilo v Afganistanu. Vidimo, da se ZDA ne bodo več vključevale v delovanje neuspešnih držav po svetu.
11.21 Predsednik evropskega parlamenta David Sassoli: Nobeni državi ne smemo pustiti, da ostane sama, še posebej, če ima specifičen geografski položaj. Ko govorimo o izzivih migracij, ne smemo pustiti ob strani nobene države v Sredozemlju in na Baltiku. Zato potrebujemo ustrezno migracijsko in azilno politiko na evropski ravni.
11.17 Grški premier Kiriakos Micotakis je prejel nekoliko sramežljiv aplavz ob izjavi, da Evropa ne želi ponovitve nenadziranih migrantskih tokov, ki jim je bila priča v preteklosti. »Grčija je bila žrtev politike, ki je pokazala velike težave v evropski politiki, kajti še vedno se nismo uspeli dogovoriti o skupnem migrantskem paktu. Moramo se pogovarjati na podlagi vladavine prava v mednarodnem okolju. Hkrati pa se moramo nekaj naučiti iz svojih napak in kar se je zgodilo leta 2015, je bilo napaka. Rekli smo, migrante moramo podpreti bližje njihovim domovom.«
11.10 Religioznim referenca ni videti konca. Tokrat je iz naukov Pavla VI. črpal državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin: »Politika je najvišja oblika služenja človeku in družbi.«
11.06 Premier Janez Janša: »Mislim, da je glavni smisel politika, da koordinira različne interese. Če se želi družba razvijati, morajo biti različni interesi usklajeni. Glavni smisel dela v politiki je, da govorimo resnico in da storimo tisto, kar smo obljubili.«
11.03 Češki premier Andrej Babiš, nad katerim visi sum korupcije, je dejal, da politik ne sme vstopiti v politiko sebično, zato da bi sam dosegel boljše življenjske okoliščine.
11.01 Kaj je za vas politika? Madžarski premier Viktor Orbán je odgovoril: Delo za voditelje, da pomagajo ljudem in državi, da se pripravi na prihodnost.
11:00 Edina panelistka poleg desetih politikov podpredsednica evropske komisije Dubravka Šujica je dejala, da ji je v čast sedeti v takšni družbi. Poudarila je, da je članica prvo spolno uravnotežene komisije. Tudi sicer letošnji BSF spominja na pretekle čase, ko je bila politika rezervirana za moške.
10.58 Na osrednjem panelu letos sodeluje rekordno število tujih voditeljev: češki premier Andrej Babiš, slovaški premier Eduard Heger, grški premier Kiriakos Micotakis, madžarski premier Viktor Orbán, hrvaški premier Andrej Plenković in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Poleg njih bodo na panelu sodelovali predsednik evropskega sveta Charles Michel, državni tajnik Svetega sedeža Pietro Parolin, podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica in predsednik evropskega parlamenta David Sassoli.
10.57 Debata se začenja z zamudo. Enajst govorcev ima na voljo dve uri. To najverjetneje ne bo omogočalo poglobljene razprave, ampak predvsem delitev stališč.
10.55 Sassoli: Na koncu konference o prihodnosti Evrope upam, da bomo uspeli naše ideje in ambicije uresničiti z reformami in ukrepi. Mislim, da nas bodo sodili prav po dejanjih, ne le naši državljani, ampak tudi zgodovina. Sassoli je še dodal: »Demokracija mora ustvarjati pogoje, v katerih bomo vsi uživali svobodo, temeljne pravice in svobodo.« Omenil je tudi, da 85 odstotkov Evropejcev meni, da morajo naše vrednote demokracije, človekovih pravic, vladavine prave ostati prednostna naloga tudi v naši zunanji politiki. »Prenesti jih moramo v dejanja,« je poudaril.
10.49 Predsednik evropskega parlamenta je zbranim voditeljem podal pomenljivo sporočilo: citiral je rezultate zadnjega evrobarometra, ki kažejo, da kar 81 odstotkov državljanov namreč meni, da bi mora Unija dodeliti sredstva samo tistim državam, ki spoštujejo vladavina prava. »To nas je presenetilo,« je dejal.
10.48 Takšni dogodki so ključni, da najdemo odgovore na vprašanje, ki jih imamo pred seboj, je poudaril Sassoli. Če želimo okrepiti evropsko demokracijo, se moramo pogovarjati o tem. Ko se pogovarjamo o prihodnosti Unije, je nujno poudariti, kako pomembno vlogo imajo državljani in parlamentarna demokracija. Začela se je prva panelna razprava na najvišji ravni z naslovom: Stati in obstati. Uvodni nagovor pripada predsedniku evropskega parlamenta Davidu Sassoliju.
10.38 Razprava o prihodnosti Evrope po Janševih besedah prihaja v odločilnem trenutku, ko so se po desetletjih kriz pokazale številne pomanjkljivosti in vrzeli. V teh časih pa smo našli tudi trdoživost. Danes obstajajo različne vizije, kašna naj bo prihodnost EU. Kljub tem razlikam vemo, da si ne smemo privoščiti izključevanja. Zato se zavzemamo za odkrito in odprto razpravo o naši skupni prihodnosti. Zakaj? Ker želimo ohranjati našo skupno prihodnost.
10.37 Po Logarjevem citatu pokojnega poljskega papeža, zdaj še ena religiozna referenca premiera Janše. Ustanovni očetje Unije, ki so v večji meri prihajali iz demokrščanskih krogov so, kot je poudaril, poznali rek sv. Avguština: »Enotnost v nujnih rečeh, svoboda v dvomih in dobrodelnost vedno in povsod«. Iz tega gesla izhajajo tudi mehanizmi evropske združitve: to je iskanje soglasja in vzajemno spoštovanje, subsidiarnost in solidarnost. To so naši ključni principi, je povedal Janša. Žal pa se zdi, da smo se sčasoma od njih odmaknili in delujemo proti njim.
10.34 Po vsem tem upamo, da bo prišel čas, ko bodo ukrepi EU strateški in dolgoročni. Usmerjeni morajo biti v cilje, ki so si jih zastavili očetje Unije, je še poudaril slovenski premier: to je Evropa, ki je svobodna, cela ter v miru sama s seboj in soseščino. Današnja Unija po Janševih besedah ni več takšna, kot je bila, ko se je Slovenija pridružila. Slovensko predsedovanje leta 2008 je bilo zadnje, ki ga na tak ali drugačen način ni zaznamovala kakšna od kriz. Po tem letu so si sledile: ekonomska, migrantska, okupacija Krima, brexit, covid-19 ...
10.32 Še zadnji govor ob otvoritvi letošnjega foruma je pripadel predsedniku slovenske vlade Janezu Janši, ki je poudaril, da smo Slovenci pred 30 leti ustanovili svojo državo, za katero članstvo v EU ni bilo nikoli le gospodarska priložnost, ampak za vrnitev v družino, ki jo povezujejo vrednote, spoštovanje človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin. Vse to so nam odrekali v komunistični Jugoslaviji.
10.27 EU po Michelovih besedah ni statična unija, je dinamična. Izhaja iz večje ideje, kot je sama po sebi. Začeli smo s šestimi državami, danes nas je 27. EU se je ves čas bogatila z vsemi tisti, ki so se želeli pridružiti. Širitev je Unijo izboljšala, pripeljala nas je tja, kjer danes smo, da so postali danes to, kar smo: Unija idej in strpnosti. Zahodni Balkan je zelo pomemben za EU, le skupaj lahko gradimo boljšo evropsko prihodnost in boljši svet.
10.26 Blejski strateški forum lahko v živo spremljate na spodnji povezavi:
10.17 Način, kako smo odgovorili na zdravstveno krizo, je po Michelovih besedah lekcija za prihodnost. Dejal je, da je Unija naredila napake, a da je tokrat reagirala veliko hitreje kot v prejšnjih krizah. Naši klimatski in digitalni cilji so bolj relevantni kot kdaj prej, je poudaril predsednik evropskega sveta Charles Michel. Po njegovih besedah pandemija posega v tisto, kar najbolj cenimo: zdravje, družina, naša blaginja, ampak tudi povečuje pomen Unije.
10.09 Predsednik evropskega sveta Charles Michel: Ta forum je ključni dogodek za razpravo o Evropi. Prihodnosti Evrope ni brez Zahodnega Balkana. Razprava o prihodnosti Evrope, je pogovor o tem, kakšna bi morala biti Evropa v ne tako daljni prihodnosti.
10.05 Čakanje na čas brez kriz ni smiselno, saj lahko nova kriza izbruhne kadarkoli, je v uvodnem nagovoru dejal zunanji minister Anže Logar. Omenil je, da je letošnji forum pritegnil rekordno število visokih govorcev, kar da je predvsem posledica angažmaja premiera Janeza Janše. Zahvalil se je organizacijski ekipi, nagovor pa sklenil z besedami nekdanjega papeža Janeza Pavla II.: »Prihodnost se začne danes ne jutri.«
10.00 Bled je danes v znamenju visokih gostov. Začenja se osrednji zunanjepolitični dogodek leta, ki je hkrati tudi eden izmed vrhuncev slovenskega predsedovanja svetu EU. Osrednja tema letošnjega foruma je prihodnost Evrope.
12.27 Prihodnost Evrope je v veliki meri odvisna od tega, kako sposobna se bo okrepiti in poživiti svojo identiteto, ki temelji na idealih ustanovnih očetov, je poudaril predsednik evropskega parlamenta David Sassoli. Številne izmed teh idej so bile krščanske vrednote in ne bi smeli pozabiti nanje, je poudaril. Prihodnost Evrope je po njegovih besedah sicer svetla. S tem optimističnim poudarkom se je tudi končal letošnji osrednji panel.
12.24 Verjamem v enotno Evropo, samo enotna Evropa se lahko ustrezno odziva na vse prihajajoče krize, je v zaključnih besedah poudaril srbski predsednik Aleksandar Vučić. Prepričan je, da bi vsi morali postati del te enotne Evrope. »Ne prosimo ničesar, radi bi le dosegli zavedanje, da želimo drug drugega. Srbi in Hrvati se ne moremo zediniti glede tega, kar se je zgodilo v preteklosti, a kljub temu potrebujemo drug drugega. Samo skupaj lahko izboljšamo položaj.«
12.22 Grški premier Kiriakos Micotakis: »Nekdo, ki ne pozna Unije in bi poslušal našo razpravo, bi bil mnenja, da se ne moremo zediniti glede ničesar. A to seveda ni res.« Prihodnost Evrope je po njegovih besedah v majhnih kompromisih, potrebnih za velik napredek. Omenil je tudi številne uspehe Unije v zadnjem času, kot sta digitalno covidno potrdilo in sklad za okrevanje.
12.20 Potrebujemo agilno Evropo, je poudaril hrvaški premier Andrej Plenković. Mehka moč je dobra, a brez trde moči ne moremo imeti vpliva v tako povezanem svetu, kot ga imamo danes. In njegovo mnenje glede migracij? Ali bomo imeli majhne ali pa humanitarne tokove.
12.18 Češki premier Andrej Babiš se je na zaključku osrednjega letošnjega panela na blejskem strateškem forumu strinjal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom - glede vsega. Dodal je, da mora biti EU gospodarsko in vojaško močna. Naši nasprotniki so zelo močni. Omenil je Kitajsko in Rusijo.
12.15 Kaj je ključno za prihodnost Evrope po mnenju panelistke in panelistov? Viktor Orbán: Migranti, ki prihajajo zdaj, so vsi muslimani. Vaša (Sassolijeva) prispodoba propada rimskega imperija ni tako relevantna. Po naših izkušnjah mislim, da bolje vemo, kaj pomeni vpad muslimanov. Vsi, ki tukaj sedimo, tudi predstavnik Svetega sedeža, se zavedajo, da vsi, ki prihajajo, so muslimani in spreminjajo sestavo naše celine. So izziv za naše krščansko tradicijo in dediščino.
Še en pomežik Madžarski
12.10 Do sredine avgusta se nam je zdelo, da bo prioriteta zdravje; zdaj sta na prvem mestu evropska demokracija in podnebna kriza, je izsledke iz večjezikovne digitalne platforme, kjer lahko državljani delijo svoje mnenje o smeri razvoja Unije, citirala podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica. Namen konference je, da prisluhne državljanom, je poudarila.
11.59 Še vedno obstaja veliko držav, ki si zaslužijo uresničitev evropske perspektive, je poudaril slovenski premier Janez Janša. Devetdeset odstotkov razprav v institucijah EU in medijih po njegovih besedah v zadnjih letih ni bilo posvečenih strateškim vprašanjem. Namesto tega so se ukvarjali s tem, kako bi izključevali nekatere države, kar je po Janševem mnenju popolnoma napačna smer (še en pomežik Madžarski).
11.58 Slovaški premier Eduard Heger je na panelu povedal: »Moramo najti rešitev za vprašanje migracij, saj se bomo nenehno z njim soočali. Pri temu se moramo vrniti nazaj k vprašanju vrednot.«
11.54 Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril, da razprava na osrednjem panelu lepo osvetljuje, kako se EU počuti. V EU obstajajo različne Unije oziroma različni pogledi glede Turčije, Rusije, sodelovanja z ZDA pri posredovanjih v kriznih območjih v svetu, glede širitve … Tudi Hrvaška si želi biti v Schengnu, je poudaril Plenković, toda Schengen ni več isti, kot je bil nekoč, ampak je ena glavnih lastnosti EU, ki ne deluje.
11.48 Ko se pogovarjamo o migracijah, zakaj se ne pogovarjamo tudi o Schengnu, se je vprašal češki premier Andrej Babiš. Širitev schengenskega območja bi morala biti večja prioriteta kot pa širitev Unije. Po njegovih besedah je bila leta 2015 edina schengenska meja, ki je delovala, madžarska meja.
11.46 V odzivu srbskega predsednika je predsednik evropskega sveta Charles Michel poudaril, da mora Evropska unija okrepiti svoje vezi z Zahodnim Balkanom. Tudi zaradi tega bo pod predsedovanjem Slovenije Svetu EU organiziran vrh EU - Zahodni Balkan.
11.40 Evropa je po brexitu pozabila na širšo sliko, je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić, a poudaril, da je Srbija kljub temu še vedno zavezana evropski poti.
11.37 Prepričan sem, da bo Zahodni Balkan nekoč del EU, je poudaril Aleksandar Vučić. »Tukaj ne gre samo za Srbijo. Mi smo bili na začetku zelo navdušeni nad samim pridruževanjem EU, zdaj pa tega navdušenja ni več. Zato iščemo druge rešitve za reševanje naših izzivov.«
Med enajstimi panelisti je le ena govorka. FOTO: Leon Vidic/Delo
11.34 Srbija igra ključno vlogo na Zahodnem Balkanu, zato mora postati članica EU. Članstvo Srbije je bolj pomembno za Unijo kakor za Srbijo, je poudaril Orbán.
11.32 Madžarski premier Viktor Orbán: Ko smo se pogovarjali o novi migracijski politiki, je prišlo do velikih razlik v naših mnenjih, ki jih nismo sposobni premostiti. Če nočemo, da se ta razkol poveča, je potrebno dati več moči državam članicam.
11.28 Janez Janša je poudaril: Afganistan ni največje vprašanje ilegalnih migracij, ampak Sahel. Mislim, da je tam kakšnih 400 milijonov ljudi, od katerih je tretjina pripravljena, da zapusti države. To je naša soseščina. Potrebujemo tudi trdo moč, da bomo učinkoviti z vidika mehke moči. Sicer samo trošimo denar in se pogovarjamo med seboj.
11.27 Janez Janša: Niti ena država članica si ne želi ponoviti migracijskega scenarija po sirski krizi.
11.26 Slovenska vlada letošnji blejski strateški forum predstavlja kot osrednji dogodek konference o prihodnosti Evrope v Sloveniji, kljub temu da je ta primarno namenjena dialogu z državljani.
11.24 Ali je mehka moč Evrope lahko odgovor na izzive sodobnega sveta? Janez Janša: Mehka moč ni dovolj, potrebujemo tudi trdo moč, še posebej po tem, kar se je zgodilo v Afganistanu. Vidimo, da se ZDA ne bodo več vključevale v delovanje neuspešnih držav po svetu.
11.21 Predsednik evropskega parlamenta David Sassoli: Nobeni državi ne smemo pustiti, da ostane sama, še posebej, če ima specifičen geografski položaj. Ko govorimo o izzivih migracij, ne smemo pustiti ob strani nobene države v Sredozemlju in na Baltiku. Zato potrebujemo ustrezno migracijsko in azilno politiko na evropski ravni.
11.17 Grški premier Kiriakos Micotakis je prejel nekoliko sramežljiv aplavz ob izjavi, da Evropa ne želi ponovitve nenadziranih migrantskih tokov, ki jim je bila priča v preteklosti. »Grčija je bila žrtev politike, ki je pokazala velike težave v evropski politiki, kajti še vedno se nismo uspeli dogovoriti o skupnem migrantskem paktu. Moramo se pogovarjati na podlagi vladavine prava v mednarodnem okolju. Hkrati pa se moramo nekaj naučiti iz svojih napak in kar se je zgodilo leta 2015, je bilo napaka. Rekli smo, migrante moramo podpreti bližje njihovim domovom.«
11.10 Religioznim referenca ni videti konca. Tokrat je iz naukov Pavla VI. črpal državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin: »Politika je najvišja oblika služenja človeku in družbi.«
11.06 Premier Janez Janša: »Mislim, da je glavni smisel politika, da koordinira različne interese. Če se želi družba razvijati, morajo biti različni interesi usklajeni. Glavni smisel dela v politiki je, da govorimo resnico in da storimo tisto, kar smo obljubili.«
11.03 Češki premier Andrej Babiš, nad katerim visi sum korupcije, je dejal, da politik ne sme vstopiti v politiko sebično, zato da bi sam dosegel boljše življenjske okoliščine.
11.01 Kaj je za vas politika? Madžarski premier Viktor Orbán je odgovoril: Delo za voditelje, da pomagajo ljudem in državi, da se pripravi na prihodnost.
11:00 Edina panelistka poleg desetih politikov podpredsednica evropske komisije Dubravka Šujica je dejala, da ji je v čast sedeti v takšni družbi. Poudarila je, da je članica prvo spolno uravnotežene komisije. Tudi sicer letošnji BSF spominja na pretekle čase, ko je bila politika rezervirana za moške.
10.58 Na osrednjem panelu letos sodeluje rekordno število tujih voditeljev: češki premier Andrej Babiš, slovaški premier Eduard Heger, grški premier Kiriakos Micotakis, madžarski premier Viktor Orbán, hrvaški premier Andrej Plenković in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Poleg njih bodo na panelu sodelovali predsednik evropskega sveta Charles Michel, državni tajnik Svetega sedeža Pietro Parolin, podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica in predsednik evropskega parlamenta David Sassoli.
10.57 Debata se začenja z zamudo. Enajst govorcev ima na voljo dve uri. To najverjetneje ne bo omogočalo poglobljene razprave, ampak predvsem delitev stališč.
10.55 Sassoli: Na koncu konference o prihodnosti Evrope upam, da bomo uspeli naše ideje in ambicije uresničiti z reformami in ukrepi. Mislim, da nas bodo sodili prav po dejanjih, ne le naši državljani, ampak tudi zgodovina. Sassoli je še dodal: »Demokracija mora ustvarjati pogoje, v katerih bomo vsi uživali svobodo, temeljne pravice in svobodo.« Omenil je tudi, da 85 odstotkov Evropejcev meni, da morajo naše vrednote demokracije, človekovih pravic, vladavine prave ostati prednostna naloga tudi v naši zunanji politiki. »Prenesti jih moramo v dejanja,« je poudaril.
10.49 Predsednik evropskega parlamenta je zbranim voditeljem podal pomenljivo sporočilo: citiral je rezultate zadnjega evrobarometra, ki kažejo, da kar 81 odstotkov državljanov namreč meni, da bi mora Unija dodeliti sredstva samo tistim državam, ki spoštujejo vladavina prava. »To nas je presenetilo,« je dejal.
10.48 Takšni dogodki so ključni, da najdemo odgovore na vprašanje, ki jih imamo pred seboj, je poudaril Sassoli. Če želimo okrepiti evropsko demokracijo, se moramo pogovarjati o tem. Ko se pogovarjamo o prihodnosti Unije, je nujno poudariti, kako pomembno vlogo imajo državljani in parlamentarna demokracija. Začela se je prva panelna razprava na najvišji ravni z naslovom: Stati in obstati. Uvodni nagovor pripada predsedniku evropskega parlamenta Davidu Sassoliju.
10.38 Razprava o prihodnosti Evrope po Janševih besedah prihaja v odločilnem trenutku, ko so se po desetletjih kriz pokazale številne pomanjkljivosti in vrzeli. V teh časih pa smo našli tudi trdoživost. Danes obstajajo različne vizije, kašna naj bo prihodnost EU. Kljub tem razlikam vemo, da si ne smemo privoščiti izključevanja. Zato se zavzemamo za odkrito in odprto razpravo o naši skupni prihodnosti. Zakaj? Ker želimo ohranjati našo skupno prihodnost.
10.37 Po Logarjevem citatu pokojnega poljskega papeža, zdaj še ena religiozna referenca premiera Janše. Ustanovni očetje Unije, ki so v večji meri prihajali iz demokrščanskih krogov so, kot je poudaril, poznali rek sv. Avguština: »Enotnost v nujnih rečeh, svoboda v dvomih in dobrodelnost vedno in povsod«. Iz tega gesla izhajajo tudi mehanizmi evropske združitve: to je iskanje soglasja in vzajemno spoštovanje, subsidiarnost in solidarnost. To so naši ključni principi, je povedal Janša. Žal pa se zdi, da smo se sčasoma od njih odmaknili in delujemo proti njim.
10.34 Po vsem tem upamo, da bo prišel čas, ko bodo ukrepi EU strateški in dolgoročni. Usmerjeni morajo biti v cilje, ki so si jih zastavili očetje Unije, je še poudaril slovenski premier: to je Evropa, ki je svobodna, cela ter v miru sama s seboj in soseščino. Današnja Unija po Janševih besedah ni več takšna, kot je bila, ko se je Slovenija pridružila. Slovensko predsedovanje leta 2008 je bilo zadnje, ki ga na tak ali drugačen način ni zaznamovala kakšna od kriz. Po tem letu so si sledile: ekonomska, migrantska, okupacija Krima, brexit, covid-19 ...
10.32 Še zadnji govor ob otvoritvi letošnjega foruma je pripadel predsedniku slovenske vlade Janezu Janši, ki je poudaril, da smo Slovenci pred 30 leti ustanovili svojo državo, za katero članstvo v EU ni bilo nikoli le gospodarska priložnost, ampak za vrnitev v družino, ki jo povezujejo vrednote, spoštovanje človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin. Vse to so nam odrekali v komunistični Jugoslaviji.
10.27 EU po Michelovih besedah ni statična unija, je dinamična. Izhaja iz večje ideje, kot je sama po sebi. Začeli smo s šestimi državami, danes nas je 27. EU se je ves čas bogatila z vsemi tisti, ki so se želeli pridružiti. Širitev je Unijo izboljšala, pripeljala nas je tja, kjer danes smo, da so postali danes to, kar smo: Unija idej in strpnosti. Zahodni Balkan je zelo pomemben za EU, le skupaj lahko gradimo boljšo evropsko prihodnost in boljši svet.
10.26 Blejski strateški forum lahko v živo spremljate na spodnji povezavi:
10.17 Način, kako smo odgovorili na zdravstveno krizo, je po Michelovih besedah lekcija za prihodnost. Dejal je, da je Unija naredila napake, a da je tokrat reagirala veliko hitreje kot v prejšnjih krizah. Naši klimatski in digitalni cilji so bolj relevantni kot kdaj prej, je poudaril predsednik evropskega sveta Charles Michel. Po njegovih besedah pandemija posega v tisto, kar najbolj cenimo: zdravje, družina, naša blaginja, ampak tudi povečuje pomen Unije.
10.09 Predsednik evropskega sveta Charles Michel: Ta forum je ključni dogodek za razpravo o Evropi. Prihodnosti Evrope ni brez Zahodnega Balkana. Razprava o prihodnosti Evrope, je pogovor o tem, kakšna bi morala biti Evropa v ne tako daljni prihodnosti.
10.05 Čakanje na čas brez kriz ni smiselno, saj lahko nova kriza izbruhne kadarkoli, je v uvodnem nagovoru dejal zunanji minister Anže Logar. Omenil je, da je letošnji forum pritegnil rekordno število visokih govorcev, kar da je predvsem posledica angažmaja premiera Janeza Janše. Zahvalil se je organizacijski ekipi, nagovor pa sklenil z besedami nekdanjega papeža Janeza Pavla II.: »Prihodnost se začne danes ne jutri.«
10.00 Bled je danes v znamenju visokih gostov. Začenja se osrednji zunanjepolitični dogodek leta, ki je hkrati tudi eden izmed vrhuncev slovenskega predsedovanja svetu EU. Osrednja tema letošnjega foruma je prihodnost Evrope.
