Bolj kot čistost denarja je dvomljiva osebna higiena posameznika
Na denarju se najde kar nekaj bakterij, praksa držav iz evroobmočja pa je, da denarja ne čistijo, temveč ga uničijo in zamenjajo z novim.
Odpri galerijo
O pranju denarja govorimo skoraj vsak dan, predvsem na simbolni ravni. Čeprav prihajamo v stik z denarjem večkrat, kot bi si želeli, o dobesednem pranju denarja ne razmišljamo prav pogosto. FOTO: Jože Suhadolnik
Ko govorimo o pranju denarja, večinoma najprej pomislimo na metaforičen izraz, o dobesednem pomenu te besedne zveze pa ne razmišljamo prav pogosto. Ker bankovci in kovanci krožijo iz rok v roke, iz države v državo, lahko sklepamo, da z njimi krožijo tudi bakterije. Kot povedo v Banki Slovenije, po poenoteni praksi držav evroobmočja evrskih bankovcev in kovancev ne čistijo, temveč jih, ko niso več primerni za nadaljnjo uporabo, uničijo in zamenjajo z novimi rekruti.
To se dogaja pogosteje, kot bi pričakovali. Življenjska doba kovancev je precej daljša od bankovcev in zaradi obstojnejšega materiala na svetu v povprečju »preživijo« od dve do tri leta. Višji bankovci (od 100 do 500 evrov) imajo sicer večjo možnost za preživetje, saj v nasprotju z bankovci za pet evrov, katerih življenjska doba znaša dobro leto dni, lahko zdržijo tudi pet let ali več, svoje poti pa praviloma ne sklenejo v Banki Slovenije.
»S študenti pogosto analiziramo različne predmete in površine zato, da jim pokažemo, kje vse najdemo bakterije in kje so pogostejše. Bankovci so zmeraj eden izmed njihovih predlogov, saj pričakujejo, da bodo na njih našli ogromno bakterij. Vendar so nad rezultati vedno znova presenečeni, saj na denarju najdemo zelo malo bakterij,« trditve o pogostosti bakterij na denarju ovrže prof. dr. Maja Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Drugačne ugotovitve prinašajo raziskave o denarju v državah v razvoju, kjer je bakterij na bankovcih razmeroma veliko. »Zanimivo je, da na bankovcih, ki so bili na videz bolj umazani, ni bilo nujno tudi več bakterij,« pove Rupnikova.
Katere valute veljajo za najvarnejše z vidika bakterij, so raziskovali nizozemski znanstveniki. V laboratoriju so namerno okužili bankovce različnih valut in pri tem uporabili tri različne bakterije, nato pa preverjali, kako uspešno so se bakterije obdržale na bankovcih.
Za zmagovalce so razglasili prav evre, ki so se skupaj s hrvaškimi kunami in indijskimi rupijami odrezali najbolje. »To se ujema tudi z našimi izkušnjami, saj opažamo, da na evrskih bankovcih ne najdemo veliko bakterij. Denar je torej lahko umazan na veliko načinov, a pri nas gotovo ne na mikrobiološki način,« razloži vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v NLZOH.
Seveda so bakterije prisotne tudi na evrih, a po zagotovilih Rupnikove so to bakterije, ki so običajno pri človeku na koži ali v prebavilih in tudi sicer dobro preživijo v okolju.
Nekatere bakterije lahko povzročajo tudi okužbe, posebej skrb vzbujajoče pa je, da se na ta način lahko širijo tudi bakterije, odporne proti antibiotikom. Toda kot zatrdi biologinja, »je bakterij, ki jih pri nas najdemo na denarju, zelo verjetno premalo, da bi lahko povzročale okužbe«.
V Banki Slovenije pa dodajo, da »možnosti okužb z evrskimi bankovci in kovanci ne moremo izključiti, kot to velja tudi za druge predmete, s katerimi vsak dan prihajamo v stik. Pri tem je še vedno najpomembnejša osebna higiena.«
Osebna higiena je na podlagi ugotovitev raziskave MasterCarda iz leta 2012 bolj dvomljiva kot čistost denarja samega. Raziskava na vzorcu več kot devet tisoč ljudi v dvanajstih evropskih državah je razkrila, da čeprav dve tretjini ljudi ve, kako umazan je denar, si le vsak peti po tem, ko se ga je dotikal, umije roke.
To se dogaja pogosteje, kot bi pričakovali. Življenjska doba kovancev je precej daljša od bankovcev in zaradi obstojnejšega materiala na svetu v povprečju »preživijo« od dve do tri leta. Višji bankovci (od 100 do 500 evrov) imajo sicer večjo možnost za preživetje, saj v nasprotju z bankovci za pet evrov, katerih življenjska doba znaša dobro leto dni, lahko zdržijo tudi pet let ali več, svoje poti pa praviloma ne sklenejo v Banki Slovenije.
Življenjska doba kovancev je precej daljša od bankovcev in zaradi obstojnejšega materiala na svetu v povprečju preživijo od dve do tri leta. FOTO: Shutterstock
Po podatkih Banke Slovenije smo v Sloveniji od uvedbe evra leta do konca lanskega leta izdali 380,52 milijona bankovcev in 390,27 milijona kovancev, pri čemer omenjena številka ne predstavlja dejanskega obtoka tega denarja v Sloveniji, temveč neto izdajo Banke Slovenije. Tu je treba upoštevati tudi evrsko gotovino, ki je bila v obtoku v Sloveniji že pred uvedbo evra, ter migracijo evrske gotovine. Številka je tako v resnici verjetno dosti višja.
Je denar res leglo bakterij?
»Zanimivo je, da na bankovcih, ki so bili na videz bolj umazani, ni bilo nujno tudi več bakterij.«
»S študenti pogosto analiziramo različne predmete in površine zato, da jim pokažemo, kje vse najdemo bakterije in kje so pogostejše. Bankovci so zmeraj eden izmed njihovih predlogov, saj pričakujejo, da bodo na njih našli ogromno bakterij. Vendar so nad rezultati vedno znova presenečeni, saj na denarju najdemo zelo malo bakterij,« trditve o pogostosti bakterij na denarju ovrže prof. dr. Maja Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Drugačne ugotovitve prinašajo raziskave o denarju v državah v razvoju, kjer je bakterij na bankovcih razmeroma veliko. »Zanimivo je, da na bankovcih, ki so bili na videz bolj umazani, ni bilo nujno tudi več bakterij,« pove Rupnikova.
Preberite še: Pričakovanja strank silijo banke v akcijo
Evro velja za bolj čisto valuto
Katere valute veljajo za najvarnejše z vidika bakterij, so raziskovali nizozemski znanstveniki. V laboratoriju so namerno okužili bankovce različnih valut in pri tem uporabili tri različne bakterije, nato pa preverjali, kako uspešno so se bakterije obdržale na bankovcih.
Za zmagovalce so razglasili prav evre, ki so se skupaj s hrvaškimi kunami in indijskimi rupijami odrezali najbolje. »To se ujema tudi z našimi izkušnjami, saj opažamo, da na evrskih bankovcih ne najdemo veliko bakterij. Denar je torej lahko umazan na veliko načinov, a pri nas gotovo ne na mikrobiološki način,« razloži vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v NLZOH.
»Zanimivo je, da na bankovcih, ki so bili na videz bolj umazani, ni bilo nujno tudi več bakterij,« pove biologinja Maja Rupnik. Foto: Shutterstock
Seveda so bakterije prisotne tudi na evrih, a po zagotovilih Rupnikove so to bakterije, ki so običajno pri človeku na koži ali v prebavilih in tudi sicer dobro preživijo v okolju.
Po stiku z denarjem si roke umije zgolj vsak peti Evropejec
Nekatere bakterije lahko povzročajo tudi okužbe, posebej skrb vzbujajoče pa je, da se na ta način lahko širijo tudi bakterije, odporne proti antibiotikom. Toda kot zatrdi biologinja, »je bakterij, ki jih pri nas najdemo na denarju, zelo verjetno premalo, da bi lahko povzročale okužbe«.
Čeprav dve tretjini ljudi ve, kako umazan je denar, si le vsak peti po tem, ko se ga je dotikal, umije roke.
V Banki Slovenije pa dodajo, da »možnosti okužb z evrskimi bankovci in kovanci ne moremo izključiti, kot to velja tudi za druge predmete, s katerimi vsak dan prihajamo v stik. Pri tem je še vedno najpomembnejša osebna higiena.«
Osebna higiena je na podlagi ugotovitev raziskave MasterCarda iz leta 2012 bolj dvomljiva kot čistost denarja samega. Raziskava na vzorcu več kot devet tisoč ljudi v dvanajstih evropskih državah je razkrila, da čeprav dve tretjini ljudi ve, kako umazan je denar, si le vsak peti po tem, ko se ga je dotikal, umije roke.
