Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Brežan meni, da je kredibilnost meritev ena glavnih težav

Kandidat za ministra za okolje in prostor Uroš Brežan je prepričal člane odbora, zanj je glasovalo devet poslancev, proti so bili štirje.
Uroš Brežan od dolgoletnega župana Tolmina do ministra za okolje in prostor. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Uroš Brežan od dolgoletnega župana Tolmina do ministra za okolje in prostor. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
STA, B. T.
31. 5. 2022 | 14:55
31. 5. 2022 | 15:20
4:46

Pred člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor se je uspešno predstavil tudi kandidat za ministra za okolje in prostor Uroš Brežan. Podprlo ga je devet članov odbora, proti so bili štirje. Brežan je med drugim je napovedal novelo pred kratkim sprejetega novega zakona o varstvu okolja, večjo samozadostnost pri ravnanju z odpadki, sprejetje podnebnega zakona ter strateški načrt za reševanje stanovanjske problematike.

»Sodelovanje s civilno družbo in njeno vključevanje v proces odločanja sta zagotovo temelj za uspešno uresničevanje postavljenih ciljev v prostoru in okolju,« je povedal. Poudaril je pomen doseganja širokega družbenega konsenza, pa tudi vloge občin na številnih področjih okoljskega in prostorskega resorja, kar je bil tudi glavni poudarek Gibanja Svoboda na volitvah.

Brežan si bo prizadeval za to, da bodo vsi predpisi temeljili na ustreznih znanstvenih ter strokovnih podlagah. Sodelovati želi z domačimi strokovnjaki, mnogi od teh so zaposleni tudi na ministrstvu za okolje in prostor, je menil.

»Novelirali bomo zakon o ohranjanju narave,« je napovedal. Je za vzpostavitev naravovarstvenega informacijskega sistema, sistematično sanacijo degradiranih območij ter za spremembe pri izvajanju nadzora nad škodljivimi izpusti. Poudaril je primer Salonita Anhovo in dejal, da je »kredibilnost meritev eden glavnih problemov«.

Zavzemal se bo za pospešitev krožnega gospodarstva, Slovenija ima po njegovi oceni tudi vse možnosti za »hiter, stroškovno učinkovit in trajnostni zeleni prehod«. Bo pa za to morala izkoristiti vse domače vire, znanje in tehnologijo.

Več ministrov prihodnje vlade napoveduje olajšanje umaščanja v prostor. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Več ministrov prihodnje vlade napoveduje olajšanje umaščanja v prostor. FOTO: Mavric Pivk/Delo

»Za odpadke, ki jih sami proizvajamo, moramo tudi sami poskrbeti,« je nadaljeval Brežan. Ob doslednem zasledovanju hierarhije ravnanja z odpadki s preprečevanjem nastajanja, ponovno uporabo in recikliranjem v ospredju, je dodal »možnosti, da se odpadke v omejenem obsegu energijsko predela v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in s predhodnim sortiranjem«. Pri sosežigu je obljubil upoštevanje najvišjih okoljskih standardov.

Na področju ravnanja z odpadki je Brežan napovedal še učinkovito ravnanje z blatom s komunalnih čistilnih naprav, vsaj delno izrabo fosforja, podpira tudi strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod. »Uvedli bomo kavcijski sistem za embalažo pijač in preučili možnost uvedbe kavcijskega sistema tudi za druge vrste odpadkov,« je dejal.

Največji razvojni izziv so po Brežanovih besedah podnebne spremembe. Na tem področju je med drugim napovedal sprejetje podnebnega zakona ter kadrovsko in finančno okrepitev institucij, kot je Eko sklad. Obljublja tudi novelacijo programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe ter krepitev možnosti rabe zemljišč za projekte obnovljivih virov energije. Prostorska politika mora znova postati suverena javna politika, ki daje prednost javnim in skupnim interesom pred zasebnimi in javnimi, je poudaril Brežan. Kot prioritetno vidi umeščanje javne infrastrukture in obnovljivih virov energije v prostor.

Pri stanovanjski politiki je obljubil sprejetje in implementacijo strategije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. To delo je v veliki meri že končano, nadgraditi pa ga bo treba z akcijskim načrtom. Brežan je poudaril še celovit strateški načrt za reševanje stanovanjske krize, ki temelji na gradnji in obnovi javnih najemnih stanovanj. »Izdelali bomo celovit načrt za prenovo stanovanjskega fonda, okrepili delovanje Stanovanjskega sklada RS ter podprli druge alternativne modele financiranja, ki bodo osnova za zagotovitev 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030,« je dejal. Med nalogami je tudi digitalizacija oziroma ureditev katastrskih evidenc, kar bi omogočilo tudi pravičen nepremičninski davek.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine