Ljubljana – Ponovljeni postopek izbire dveh sodnikov splošnega sodišča EU v Luksemburgu
zaradi številnih pritožb spet spremljajo dvomi o načinu izbiranja, a še pred končno odločitvijo predsednika republika
Boruta Pahorja – imena naj bi v državni zbor poslal na začetku tega tedna – jih odgovor tako imenovanega Odbora 255 nekaj odpravlja.
»Iz 254. člena pogodbe o delovanju EU ni razvidno, da morajo kandidati za sodniško funkcijo splošnega sodišča EU nujno izpolnjevati merila za zasedbo mesta sodnika višjega sodišča v svojih državah članicah,« je na vprašanje o nujnosti pravosodnega izpita kandidatov za
Delo v imenu bruseljskega odbora, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost predlaganih kandidatov za sodnike sodišča EU, odgovorila tiskovna predstavnica
Liis Jaansalu. Tako je omogočeno, da je na splošnem sodišču EU zastopan širok spekter profilov, vključno s sodniki, odvetniki, visokimi državnimi ter evropskimi uradniki in univerzitetnimi profesorji. Imenovanje kandidatov ob upoštevanju pogodbe o delovanju EU pa določijo države članice same. Slovenija pri tem pogoje za funkcijo enači s tistimi za vrhovnega sodnika ali ustavnega sodnika, za katerega pa pravosodni izpit ni obvezen.
Ker sta zdaj obe sodniški mesti, ki pripadata Sloveniji, nezasedeni, so predvsem poslanske skupine SDS, NSi in SNS večkrat poudarile, da si želijo
pred končnim glasovanjem razčistiti vse dileme. Da bi se izognili fiasku, si želijo pred Odbor 255 poslati kandidata, ki bo »kristalno čist«.
Med osmerico kandidatov, ki so se prijavili, za zdaj v tekmi za potrebnimi 46 poslanskimi glasovi najbolje kaže izrednemu profesorju na ljubljanski pravni fakulteti
Klemenu Podobniku, ki ga je sodni svet označil za najprimernejšega za prvo sodniško mesto. O njegovi podpori je poleg koalicije usklajen tudi del opozicije. Precej bolj se razlikujejo mnenja o drugem kandidatu, kjer je sodni svet kot najprimernejša predlagal
Nino Savin Bossière z dolgoletnimi izkušnjami na splošnem sodišču EU in predstojnika katedre za mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Maastrichtu
Jureta Vidmarja. SMC si na drugem mestu želi videti žensko, najraje Savin Bossièrovo, preostale pa je s svojimi izkušnjami prepričal Vidmar. Levica pa je, na primer, izpostavila le njegovo ime.
Predsednik republike, ki je pogovore z vodji poslanskih skupin ponovil, je menda naklonjen temu, da bo državnemu zboru predlagal te tri kandidate.
