Bukovžlak: Sodišče EU Sloveniji naložilo 1,2 milijona evrov kazni

Sodišče EU je zaradi zamud pri sanaciji odlagališča Bukovžlak Sloveniji naložilo 1,2 milijona evrov globe. Kot je ugotovilo, je imela država v desetih letih dovolj časa, da bi odlagališče ustrezno sanirala, in da zamude ni mogoče upravičiti niti s pandemijo covida-19 niti z motnjami v upravni dejavnosti, ki so bile posledica pandemije.

Državni milijoni za sanacijo nedržavnih napak

Kot je sodišče zapisalo v sporočilu za javnost, je neizpolnitev obveznosti Slovenije prvič ugotovilo že v sodbi iz leta 2015. Zadevo je sodišču predložila evropska komisija, ki je s sodbo 16. julija 2015 razsodila, da je Slovenija kršila pravo Unije s področja ravnanja z odpadki. 

Ta kršitev se je med drugim nanašala na obstoj nezakonitega odlagališča v Bukovžlaku na Teharjah, ker je Slovenija dovolila vnos zemeljskega izkopa, ne da bi preverila, ali so bili na tej lokaciji odloženi drugi odpadki, in ne da bi sprejela ukrepe za odstranitev odpadkov, za katere dovoljenje ne velja.

Ker Slovenija ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev navedene sodbe, je komisija maja 2023 vložila novo tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, s katero je predlagala, naj se Sloveniji naloži plačilo pavšalnega zneska.

Sodišče je tej tožbi ugodilo in ugotovilo, da Slovenija ob izteku roka, ki ga je določila komisija, sodbe z dne 16. julija 2015 ni izvršila.

Črno odlagališče v Bukovžlaku FOTO: Brane Piano/Delo

Neupravičena zamuda

Sodišče je tako, da bi se preprečilo prihodnje kršitve prava Unije, Sloveniji naložilo, naj plača 1,2 milijona evrov. Pri določitvi tega zneska je upoštevalo ustrezne dejavnike: to so resnost in trajanje ugotovljenih kršitev ter plačilna zmožnost Slovenije. Kar zadeva resnost, je sodišče pojasnilo, da je treba to, da njegova sodba iz leta 2015 ni bila v celoti izvršena, upoštevati kot posebej resno, saj so zaradi tega nastala znatna tveganja za okolje in zdravje ljudi.

Glede trajanja pa je pojasnilo, da Slovenija svojih obveznosti ni izpolnila kar devet let in štiri mesece, kar je, kot je navedlo sodišče, »znatno trajanje«.

Boris Šuštar FOTO: Brane Piano/Delo

Boris Šuštar je danes, ko je postalo uradno jasno, da bo Slovenija plačala 1,2 milijona evrov kazni, poudaril: »Od naše analize leta 2009 do sodbe sodišča 2015 se je država Slovenija trudila, da bi minimalizirala onesnaženje te ilegalne deponije in zanikanje problema. Odpadki s stare Cinkarne, ki so bili navoženi, so bili v sodbi EU sodišča prepoznani kot visoko tveganje za okolje in zdravje ljudi. Ker kljub pravočasni prijavi na inšpekcijo in policijo niso ukrepali in so se norčevali iz verodostojne analize, smo se bili prisiljeni obrniti na komisijo EU.«

Šuštar: Evropa bi morala urgirati mnogo prej

Šuštar je za Delo dejal, da smo predolgo čakali na sodbo: »Nedopustno je, da so Sloveniji toliko časa dovolili, da se ni nič zgodilo. Evropa bi morala urgirati mnogo prej.« V pisni izjavi pa je še zapisal: »Nihče ne bo odgovarjal za stroške sanacije okoli sedmih milijonov evrov, kaj šele za plačilo kazni za nerazumno zavlačevanje sanacije. Pridružitev EU prebivalcem Slovenije omogoča pravno varstvo pred kaznivimi dejanji ogrožanja okolja in sankcionira nevarna dejanja posameznikov, če jih država Slovenija ni sposobna procesirati. O načrtih in kvaliteti sanacije pa nas niso obveščali.«

Boris Šuštar je danes še enkrat poudaril, da je kazen mnogo prepozna in je škoda za proračun: »Če bi bila kazen izrečena pred sedmimi leti, tri leta po sodbi, bi jih prisilila k hitrejši sanaciji strupenih odpadkov v naravnem okolju. Nerazumno odlaganje sanacije pa je dokaz popolne nesposobnosti takratne ministrice in glavne okoljske inšpektorice, ki bi morali odgovarjati za odsotnost ukrepov pri zaščiti okolja in zdravja ljudi.«

Ministrstvo: Ključno je, da je Slovenija lani sanirala odlagališče

Evropska komisija je v novi tožbi, ki jo je vložila 24. maja 2023, predlagala Sodišču EU, da Sloveniji naloži plačilo denarne kazni v višini 4500 evrov na dan od razglasitve sodbe do dneva, ko bo Slovenija obveznosti izpolnila. Sodba, da je treba črno odlagališča Bukovžlak sanirati, je bila razglašena 16. julija, Slovenija je odlagališče sanirala 13. novembra 2024. Gre za okoli 3400 dni, kar pomeni, da bi Sodišče lahko Sloveniji naložilo več kot 15,3 milijona evrov kazni in še dodatnega pavšalnega plačila, ki ga je tudi zahtevala evropska komisija.

Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo so v odzivu na sodbo zapisali, da je najpomembneje, da je »Slovenija v letu 2024 končno sanirala nezakonito odlagališče Bukovžlak. To je pomemben dosežek tako z vidika zaščite okolja in zdravja prebivalcev kot spoštovanja prava in odločitev sodišč, v tem primeru Evropskega sodišča. Današnja odločitev sodišča je bila žal pričakovana, saj državi v dvanajstih letih od uradnega opomina evropske komisije Sloveniji (2012) in devetih letih po obsodbi Slovenije (2015) zaradi nespoštovanja direktiv o odpadkih in odlaganju odpadkov na odlagališčih območja ni uspelo sanirati.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer julija lani, ko je obiskal sanirano nezakonito odlagališče Bukovžlak na parceli 115/1 k. o. Teharje. FOTO: Ministrstvo za okolje, podnebje In energijo/gov.si

Šele z vzpostavitvijo novega ministrstva za okolje, podnebje in energijo je postala odprava kršitev evropske zakonodaje ena osrednjih prioritet dela ministrstva, s čimer je bil podan potreben zagon prizadevanjem za sanacijo nezakonitega odlagališča Bukovžlak. Posledično je bila sanacija zaključena lansko poletje. Na ministrstvu smo na sodelovanje vseh vpletenih in uspešno izvedbo tega zahtevnega projekta ponosni. Želimo pa si, da se danes o nezakonitih odlagališčih, tako tistih iz preteklosti kot tistih, ki jih odkrivamo danes, ne bi več pogovarjali. Takšna ravnanja so nesprejemljiva in vredna vsega obsojanja.

Skrb za okolje mora postati prioriteta

Danes izrečena sankcija nosi sporočilo, da mora skrb za okolje in zdravje ljudi postati ena od prioritet sodobne družbe. Oči si ne smemo in ne moremo več zatiskati. Nosi tudi opozorilo, da sta spoštovanje prava in odločitev sodišč osnova, brez katere demokratične družbe ne morejo obstajati. Dejstvo, da Slovenija ob pavšalni kazni v višini 1,2 milijona evrov ni prejela tudi dodatnih dnevnih kazni, je posledica tega, da je bila sanacija odlagališča v lanskem letu končno uspešno zaključena.«