»Človek ni samo stroj za prehranjevanje, plačevanje davkov in nakupovanje«

Scenarij je bil spisan, samo odigrati bi moral svojo vlogo. V Iskri bi postal vodja projektnega sodelovanja z IBM, skrbel bi za domačo hišo v Naklem, od sosedov bi ga ločila urejena živa meja, poleti bi šel na morje, pozimi na smučanje, vmes bi obiskoval gorenjske turistične bisere. Minevali bi dnevi, tedni, meseci in leta, minilo bi življenje. »Že od nekdaj me tlačijo v okvir Toma Križnarja, kot si ga predstavljajo drugi. Pravijo mi, kdo sem, kakšna je moja prihodnost, moja zgodovina, moja dejanja. V meni ustvarjajo podzavestno blokado, da bi se lahko neodvisno razvijal kot človek,« pove razmišljujoče, s pogledom, usmerjenim v domači vrt skozi odprta vrata dnevne sobe. »Moja identiteta ni stlačena samo v moje meso in kosti. Del mene je povsod, kjer sem bil, del mene je tukaj doma. Jaz ...