»Zame je Evropa velika vrednota, najbrž zato, ker sem že toliko izkusil«

Najprej je bila beseda: in tako je lepo. Že pred časom me je na službenem naslovu dosegel nepričakovan paket, v njem knjiga in prijazno pismo naklonjenosti. Nekatere (sorodne) duše imajo očitno pogum in srečo, da najdejo pot druga k drugi in se potem povežejo v zanimivem medprostorju. V resnici se ne poznajo, prav dobro gotovo ne, niti ne srečajo, vsaj fizično ne, in vendar se prekladajo po mislih. V veliki kuverti je bila knjiga Paul Valéry: njegov koprsko-tržaški rod in odnos do evropskega duha v času med svetovnima vojnama, ki jo je napisal zgodovinar Salvator Žitko in mi jo z Obale, kjer živi od sredine petdesetih let, tudi poslal. Vljudnost narekuje odziv in radovednost nov profesionalni odriv – kadar je tema vredna in sogovornik zanimiv. Seveda je vedno krasno videti sočloveka, mu ...