Del dolgotrajne oskrbe za nekatere še deluje

V Posavju in na Koroškem del oskrbe po zaključku projekta s podporo občin nadaljujejo, v Celju se za to niso odločili.
Fotografija: Posebno dobrodošla je (bila) fizioterapija na domu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Posebno dobrodošla je (bila) fizioterapija na domu. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ko so leta 2018 začeli pilotni projekt dolgotrajne oskrbe na območju Celja, Posavja in Koroške, so pričakovali, da bo do konca projekta že sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bi omogočil nadaljevanje izvajanja storitev, ki so jih bili deležni uporabniki projekta. Zakona še ni, v Posavju in na Koroškem pa uporabniki del storitev še vedno imajo, saj so se občine odločile za sofinanciranje. Celjska občina se ni.

Pilotni projekt, ki so ga izvajali vodilni partnerji Zdravstveni dom Celje, Koroški dom starostnikov in Center za socialno delo Posavje, je bil namenjen testiranju novih orodij, izvajanju novih storitev na terenu in iskanjih boljših rešitev pri dolgotrajni oskrbi. Na ministrstvu za zdravje so odgovorili, da so izsledki pokazali, da je mogoče zagotoviti celostno obravnavo tudi na domu, izkušnje pa so vključili v predlog nove sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe.

image_alt
Dolgotrajna oskrba za določen čas


Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, je bilo v projekt skupaj vključenih 549 uporabnikov. Vseh, ki so se prijavili, in vseh, ki so jim izvedli oceno upravičenosti do izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, je bilo bistveno več. V Koroškem domu starostnikov so, denimo, načrtovali, da bodo sprejeli 300 uporabnikov, na koncu jih je bilo 670, je povedala direktorica Marjana Kamnik. Po navedbah direktorice ZD Celje Alenke Obrul so v projektu izvedli 891 ocen upravičenosti do storitev, od tega je bilo 745 ljudi upravičenih do dolgotrajne oskrbe, v projektu so nato z vsemi storitvami oskrbovali 229 upravičencev na domu: »Ob zaključku izvajanja storitev na domu žal ni prejelo 89 upravičencev.«
 

Ponekod se da


Projekt so zaradi velikega zanimanja podaljšali do konca lanskega leta. Kamnikova je povedala, da so večino stvari, ki so jih delali v projektu, izvajali že prej: »Recimo usposabljanje neformalnih oskrbovalcev, kar nadaljujemo. Prav tako imamo še naprej tudi mobilni tim, ki je bil zamišljen v projektu in je tudi predviden v zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga čakamo že 14 let. Nadaljujemo tudi e-oskrbo, to nam sofinancira občina Ravne na Koroškem. Zelo mi je žal, da se ne nadaljuje telemedicina. Marsikaj se ne bi zgodilo, če bi to imeli v času epidemije.« V projektu so zasnovali tudi novo storitev – sproščanje z glasbo za osebe z demenco. Storitev so zasnovali z nevrologinjo, delovno terapevtko in glasbeno pedagoginjo, je dejala Kamnikova: »Ko pridemo na dom oseb z demenco, se ne umirijo prav hitro, časa pa ni veliko. Poiskali smo glasbo, ki je bila pomembna do njihovega 30. leta starosti. Ko zdaj pridemo, jim damo slušalke z glasbo na ušesa in se takoj umirijo. Pri eni gospe smo posneli cerkvene zvonove njene domače cerkve in cerkveni zbor. Od takrat ni težav.«

image_alt
Ureditev dolgotrajne oskrbe je odgovornost družbe


Tudi v Krškem del storitev nadaljujejo, pojasnjuje direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj: »Občina Krško se je odločila, da bo podprla glavnino storitev, tako da smo lahko obdržali tudi polovico kadra, ki je bil zaposlen v projektu. Predvsem smo želeli, da bi ljudi še vedno lahko obiskovali fizioterapevt, kineziolog in delovni terapevt na domu. Morali pa smo biti precej kreativni, ker CSD ni ustanova, ki bi bila za to registrirana. Želela sem, da imamo dovoljenje ministrstva za zdravje. Zdaj imamo urejen dopolnilni socialnovarstveni program, uporabniki pa storitve sofinancirajo. Ker je velika prednost, da pride fizioterapevt na dom. To se je posebej pokazalo med epidemijo. Vse je mogoče, če je lokalna skupnost temu naklonjena.«
 

V Celju ni šlo


V Krškem bodo storitve izvajali do sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi, v Celju pa se projekt ne nadaljuje. Mestna občina Celje je svetniku Levice Samu Seničarju že pred časom odgovorila, da občina po zakonu zagotavlja mrežo javne službe pomoč družini na domu, vsi uporabniki pa imajo možnost, da se obrnejo na izvajalca: »Zavedamo se, da so storitve, ki so bile uporabnikom zagotovljene v projektu, ključne za posameznika, vendar so to storitve, ki ne sodijo v okvir pomoči na domu, zato zanje tudi ne moremo zagotoviti sredstev oziroma prevzeti njihovega izvajanja.«

Preberite še:

Komentarji: