Doma na morjih sveta

Naše jadralne legende, ki so se in se še pogumno podajajo na vsa svetovna morja.
Fotografija: Srečo Pust. FOTO: Osebni Arhiv S. P./All
Odpri galerijo
Srečo Pust. FOTO: Osebni Arhiv S. P./All

Obpluti svet je za jadralca enako kot za alpinista splezati Mount Everest. Pri obeh podvigih sodelujejo tudi Slovenci. Čeprav imamo malo morja, smo, kar nenehno dokazujemo, doma tudi na svetovnih morjih. Imamo svojo floto, regate, jadralce in svojo proizvodnjo jadrnic. Imamo pa tudi jadralne legende, ki so se in se še pogumno podajajo na vsa svetovna morja.V registru Jadralne zveze Slovenije (JZS) je vpisanih nekaj več kot 800 velikih jadrnic. A to so le tiste, ki so že sodelovale v kateri izmed tekmovalnih regat JZS, ki se vrstijo čez leto. Številne regate potekajo tudi v sodelovanju z italijanskimi in hrvaškimi klubi. Najznamenitejša je gotovo Barcolana – Barkovljanka, ki vsako pritegne tudi nekaj sto slovenskih jadralcev. Barkovljanka ima slovenski pečat tudi zaradi treh zaporednih zmag slovenske jadrnice Gaia Legend, ki si je tako kot prva na tej regati v letih 1995–97 v trajno last priborila pokal regate.

Poleg regat in podobnih dogodkov pa Slovence v zadnjih letih vse bolj privlači jadranje po svetovnih morjih. Bivalne jadrnice so za povprečen žep še vedno nedosegljive, a vse več Slovencev, zlasti poslovnežev, si jih lahko privošči in število načrtov o prečenju oceanov narašča, čeprav, kakor pravi izkušeni jadralski popotnik Srečo Pust, jih večina nikoli ne izpluje zares.

Legende


Menda je bil naš prvi jadralec Rado Budja. V dodatku jadralskega priročnika, ki ga je po Halseyju Herreshoffu izdala Tehniška založba Slovenije, piše, da je že v letih od 1967 do 1969 z v Avstraliji zvarjeno jadrnico prejadral Indijski ocean, Rt dobrega upanja, Atlantik do Brazilije in od tam do doma v Seči. O svojem podvigu je malo govoril, spominjajo pa se ga po pramenih ženskih las, privezanih na jadrne vrvi, ker so to med drugim menda najboljši vetrokazi.

Jože Mušič se je okoli sveta podal jeseni 1988 z Melody, 10-metrsko tipsko potovalno jadrnico Jeanneau. Večinoma je potoval sam in je za pot porabil 20 mesecev.

Še danes velja za pogrešanega, potem ko je januarja 2009 izginil nekje v Indijskem oceanu med svojim jadranjem okoli sveta, legendarni Jure Šterk. Na svojo zadnjo plovbo se je odpravil s ciljem, da bi sam kot prvi na svetu objadral zemeljsko oblo brez postanka s tako majhno jadrnico.

Prvo jadrnico si je kupil že leta 1965. Z le 6,5-metrsko barčico je devetkrat prečkal Atlantski ocean, dvakrat Indijskega in enkrat Tihega. Že leta 1977 se je udeležil prvega Mini Transata, regate samotarjev v le 6,5-metrskih barčicah od francoske do brazilske obale. Med letoma 1991 in 1994 je s prav tako 6,5-metrsko Svobodno Slovenijo, ki je nastala v njegovi domači delavnici, kot prvi Slovenec povsem sam objadral svet v tako majhnem plovilu.
Miran Tepeš
Miran Tepeš

Wikipedija navaja, da je pri svojih podvigih petkrat padel v morje, štirikrat je izgubil ali resno poškodoval krmilo, petkrat je tudi resneje nasedel, a je vedno rešil jadrnico brez tuje pomoči. Po radijski povezavi se je zadnjič oglasil 1. januarja 2009; 27. januarja pa so njegovo jadrnico Lunatic opazili poškodovano in na videz zapuščeno v Indijskem oceanu približno tisoč milj pred obalo Avstralije. Tri mesece pozneje jo je ameriška raziskovalna ladja Roger Revelle našla 500 milj bolj jugovzhodno, vendar njega ni bilo na krovu. Z nje so pobrali nekaj jadralčevih osebnih predmetov in ladijski dnevnik, ki je dve leti pozneje izšel kot knjiga.

Z 20-metrskim aluminijastim plovilom Bill Dixon 64 je družina Romana Kvaternika leta 1999 krenila na triletno križarjenje okrog sveta. Prepluli so Atlantik proti zahodu, ob vzhodni južnoameriški obali kot prvi Slovenci v začetku leta 2000 objadrali Rt Horn in pristali na otokih Antarktike. Nadaljevali so ob zahodni obali Južne Amerike do Galapagosa in Tahitija, Avstralije, Madagaskarja in obpluli Rt dobrega upanja. V 20 etapah je ekspedicija družine Kvaternik in še 50 drugih članov, ki so se na dolgi poti menjavali, preplula 60 tisoč navtičnih milj in objadrala svet.

Še vedno na poti


V ladijski dnevnik vestno vpisuje svoja doživetja z morskih poti tudi Miran Tepeš, ki je zdaj s svojo 12-metrsko Skokico že na tretji poti okrog sveta. Na prejšnjih dveh, enkrat je jadral celo v nasprotno smer od običajne, so se mu na etapah pridruževali tudi člani družine. Trenutno njegova barka tipa Y 40 reže valove pred obalo Namibije proti Braziliji, od koder se bo nato podal na zadnjo etapo poti proti Evropi. Nekdanji smučarski skakalec, ki je belino snega zamenjal za brezkončne modrine, je na tokratno potovanje, s premori, odrinil iz Izole, kjer ima običajno privez, že leta 2014. V ladijski dnevnik, ki ga objavlja sproti na spletu, je ta teden zapisal: »V hladilniku se zdaj že vidi dno, a imam sveže hrane dovolj do konca poti. Namibijski kruh je zdržal tri tedne, prav tako sadje. Konzerv, razen tune in dveh kompotov, se nisem dotaknil in jih je dovolj za še eno pot čez Atlantik. Celo nafte sem največ porabil za polnjenje akumulatorjev in so tanki še precej polni, Brazilija pa je že v dosegu zalog nafte, tudi če bi veter popolnoma opešal.«

V knjigi je prelil svoja doživetja z jadranja tudi Srečo Pust, član agilnega Jadralnega kluba Novo mesto, ki je s svojo jadrnico Ciao pred osmimi leti odrinil na pot okoli sveta, doživel v Indijskem oceanu brodolom, nadaljeval plovbo s prijatelji in krog okoli sveta tudi sklenil. Potopljeno jadrnico je nadomestil z istim modelom; kupil jo je, tako kot prvo, na Švedskem in na severu nekaj časa tudi ostal ter temeljito spoznal baltski del severa, deželo tisočerih otočkov in čeri ter zaplul v norveške vode, prek severnega tečajnika vse do 70 stopinj zemljepisne širine, zdaj pa raziskuje Škotsko in Irsko.

Tudi gorenjski mornar Matjaž Kurnik je eden izmed tistih, ki so pod belimi jadri obkrožili modri planet. Z barko Mima je spomladi leta 2015 končal zadnjo etapo štiriletnega jadranja na Grenadi. Leta 2011 je prvi del, 23-dnevno pot prek Atlantika, opravil s prijatelji iz Jadralnega kluba Kranj, nato pa se je sam odpravil naprej čez Karibsko morje.

Nekaj mesecev pozneje se je po 14.200 prejadranih navtičnih miljah v izhodiščno luko v Izolo vrnila tudi barka Rhea z jadralcem Janezom Mrakom na krovu. Na svoji poti do Karibov in nazaj je obiskal 60 otokov – brez hrvaških – v 16 državah.

Ženske na krovu


Na svetovnih morjih se dobro počutijo tudi Slovenke. Prva, ki je obplula svet pod jadri, je Milanka Lange Lipovec. Na morje se je podala s svojim »kapitanom«, kakor kliče partnerja Rogerja de la Grandièra, na osemmetrskem katamaranu Vakuta. Sidro sta dvignila spomladi 1993 v Angliji in po večletnem jadranju z občasnimi daljšimi postanki plovbo končala na Martiniku. Napisala je tri knjige o jadranju – in ljubezni z naslovom Morje in ljubezen.

Prvi slovenski par, ki je v šestih letih z jadrnico Mala obplul planet in prejadral še trikrat toliko milj, pa sta Vesna in Tone Kosi; 23. novembra lani sta v ladijski dnevnik zapisala: »Po šestih letih in pol in preplutih 65.000 miljah sva torej spet v Izoli. Iz Slovenije v Slovenijo, vmes sva se malo ustavila v sto drugih državah. In kjerkoli so naju spraševali, kdaj se začneva vračati domov, sva jim vsem po vrsti razložila, da se vračava že od 2. junija 2011 ... Izplula sva za pol leta, vračava se po sedmih. Začasno.«
Zapuščeni Lunatic Jureta Šterka so našli 1000 kilometrov pred avstralko obalo.
Zapuščeni Lunatic Jureta Šterka so našli 1000 kilometrov pred avstralko obalo.

Jasna Tutta je doma iz Sesljana (Sistiana) pri Trstu. Ko se je naveličala jadranja po Tržaškem zalivu, se je podala v svet in v Avstraliji spoznala sedanjega partnerja Ricka. Vselila sta se na 11-metrsko Calypso in se podala na svetovna morja. Denar zaslužita s pisanjem, pravi Jasna, ki ima svojo spletno stran Sailing Calypso, z Rickom pa sta med drugim napisala knjigo za jadralce. Najbolj cenita svobodo premikanja in avtonomnost, je povedala pred časom za Val 202, pa tudi, da življenje na morju ni vedno le romantično: »Pridejo dnevi, ko se dež zliva z neba, ko sva sredi nevihte in me je strah, ko me sredi oceana zdeluje morska bolezen, ko nama zmanjkuje sladke vode ... V takih dneh mi daje moč svoboda. Zame je svoboda odločitev, da živim na morju z vsemi neprijetnostmi, ki jih prinaša ... Ni življenja brez težav, vendar težave, za katere smo se sami odločili, niso težave.

Seaway ima naslednika

Potem ko je družba Seaway Yachts bratov Jakopin pred dvema letoma pristala v stečaju, je letos spomladi vse kalupe in dokumentacijo za barko Shipman odkupil podjetnik Damjan Rotter in najel tudi ekipo strokovnjakov, da bi nadaljevali proizvodnjo te elegantne jadrnice. Podjetnik Rotter, tudi sam navdušen jadralec, želi prvo jadrnico splaviti že to poletje.

Komentarji: