Doslej porabljenih 634 milijonov evrov
Po oceni Fiskalnega sveta bo neposredni javnofinančni učinek tretjega sveženja protikoronskih ukrepov 561 milijonov, od prejšnjih intervetnih zakonov še ni porabljena niti tretjina predvidenega.
Odpri galerijo
Za pokojnsinske prispevke zaposlenih, ki so med karanteno delali, je država namenila 248 milijonov evrov. Foto Roman ipić/delo
Ljubljana - Fiskalni svet ocenjuje, da bo neposredni učinek tretjega korona paketa (PKP#3), ki ga je državni zbor sprejel pred dobrim tednom, na javne finance nekaj nad pol milijarde evrov. Od predvidenih skoraj treh milijard evrov za ukrepe prvega protikriznega svežnja, pa je bilo doslej porabljenih 634 milijonov evrov, s tem, da sledi še nekaj izplačil na področju trga dela in enkratnih solidarnostnih dodatkov.
Kot je že ob sprejemu prvih dveh interventnih zakonov za odpravo posledic epidemije, je Fiskalni svet tudi za PKP#3 pripravil lastno oceno javnofinančnih učinkov, ki znaša 561 milijonov evrov.
Ob tem opozarjajo, da so vnaprejšnje ocene zakonodajnih ukrepov negotove, saj so odvisne od številnih predpostavk, so pa potrebne, tudi skladno s priporočili mednarodnih inštitucij, za zagotavljanje čim večje transparentnosti.
Za PKP#3 je vlada računala, da bo težak med pol in eno milijardo, Fiskalni svet se bolj strinja s spodnjo mejo. Od tega za paradni ukrep tretjega svežnja, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, predvideva 116 milijonov evrov. Kot osnovo za izračun so vzeli oceno tako imenovanih ogroženih delovnih mest. Ker je bil ukrep čakanja na delo podaljšan do junija, predvidevajo, da bo v vsakega od teh vključena polovica majskega števila ogroženih delovnih mest. Za izračun so uporabili predpostavko 10-odstotnega padca BDP in da bi vsi vključeni prejemale najvišjo subvencijo 448 evrov.
Neposredni javnofinančni učinek čakanja na delo v juniju ocenjujejo na 86 milijonov evrov. Plačilo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki v času epidemije niso mogli izvajati pogodbenih obveznosti z ZZZS, naj bi bilo okrog 88 milijonov. Turistični boni, ob predpostavki, da jih bo vnovčilo 80 odstotkov prejemnikov, bodo državno blagajno stali 254 milijonov evrov. Poleg tega naj bi šlo 10 milijonov SID banki za financiranje cestnih prevozov in 7 milijonov za dodatke pripadnikom Civilne zaščite.
Fiskalni svet je včeraj posodobil tudi oceno finančnega učinka prvega korona paketa - do 1. junija je znašala 634 milijonov evrov. Ugotavljajo, da prihaja do zamikov pri izplačilih povračil nadomestila plače za delavce na čakanju, delno zaradi zakonskih določil, delno pa iz administrativnih razlogov. Del delodajalcev še ni vložil REK obrazcev pri finančni upravi, nekateri niso navedli pravih podatkov. Skupni seštevek je nekoliko nižji tudi zato, ker še ni podatkov o višini oprostitve plačil prispevkov za socialno zavarovanje samozaposlenih, o izplačilih nadomestil za bolniško odsotnost in kriznem nadomestilu za brezposelnost, ki pripada tistim, ki so izgubili službo, a ne izpolnjujejo pogojev za redno nadomestilo. Prvotne uradne ocene pa presegajo predvsem odlogi plačila davkov - od marca do maja je bil znesek odloženega plačila 77 milijonov evrov, odobrenega obročnega plačila pa 146 milijonov evrov.
Kot je že ob sprejemu prvih dveh interventnih zakonov za odpravo posledic epidemije, je Fiskalni svet tudi za PKP#3 pripravil lastno oceno javnofinančnih učinkov, ki znaša 561 milijonov evrov.
Ob tem opozarjajo, da so vnaprejšnje ocene zakonodajnih ukrepov negotove, saj so odvisne od številnih predpostavk, so pa potrebne, tudi skladno s priporočili mednarodnih inštitucij, za zagotavljanje čim večje transparentnosti.
Za PKP#3 je vlada računala, da bo težak med pol in eno milijardo, Fiskalni svet se bolj strinja s spodnjo mejo. Od tega za paradni ukrep tretjega svežnja, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, predvideva 116 milijonov evrov. Kot osnovo za izračun so vzeli oceno tako imenovanih ogroženih delovnih mest. Ker je bil ukrep čakanja na delo podaljšan do junija, predvidevajo, da bo v vsakega od teh vključena polovica majskega števila ogroženih delovnih mest. Za izračun so uporabili predpostavko 10-odstotnega padca BDP in da bi vsi vključeni prejemale najvišjo subvencijo 448 evrov.
fiskalni svet Foto Infografika Delo
Neposredni javnofinančni učinek čakanja na delo v juniju ocenjujejo na 86 milijonov evrov. Plačilo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki v času epidemije niso mogli izvajati pogodbenih obveznosti z ZZZS, naj bi bilo okrog 88 milijonov. Turistični boni, ob predpostavki, da jih bo vnovčilo 80 odstotkov prejemnikov, bodo državno blagajno stali 254 milijonov evrov. Poleg tega naj bi šlo 10 milijonov SID banki za financiranje cestnih prevozov in 7 milijonov za dodatke pripadnikom Civilne zaščite.
Fiskalni svet je včeraj posodobil tudi oceno finančnega učinka prvega korona paketa - do 1. junija je znašala 634 milijonov evrov. Ugotavljajo, da prihaja do zamikov pri izplačilih povračil nadomestila plače za delavce na čakanju, delno zaradi zakonskih določil, delno pa iz administrativnih razlogov. Del delodajalcev še ni vložil REK obrazcev pri finančni upravi, nekateri niso navedli pravih podatkov. Skupni seštevek je nekoliko nižji tudi zato, ker še ni podatkov o višini oprostitve plačil prispevkov za socialno zavarovanje samozaposlenih, o izplačilih nadomestil za bolniško odsotnost in kriznem nadomestilu za brezposelnost, ki pripada tistim, ki so izgubili službo, a ne izpolnjujejo pogojev za redno nadomestilo. Prvotne uradne ocene pa presegajo predvsem odlogi plačila davkov - od marca do maja je bil znesek odloženega plačila 77 milijonov evrov, odobrenega obročnega plačila pa 146 milijonov evrov.
