Drugi tir se lahko začne graditi prihodnji teden
Dvojni tir za 810 milijonov evrov? Imenovan je strokovni svet za civilni nadzor.
Odpri galerijo
Proti projektu drugega tira se vsaj na deklarativni ravni ni izrekel nihče od nastopajočih v referendumski kampanji. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Že pred referendumom je bilo jasno, da bi se pripravljalna dela na trasi drugega tira lahko začela še ta mesec, ne glede na uveljavitev zakona o tiru. Jasno pa je, da bo železniški projekt med Divačo in Koprom najbolj odvisen od volje zmagovalcev volitev.
Proti projektu drugega tira se vsaj na deklarativni ravni ni izrekel nihče od nastopajočih v referendumski kampanji. Nerešeno ostaja, koliko lahko dosedanji nasprotniki zakona (in drugega tira) še naprej ovirajo projekt, kajti Vili Kovačič je že pred referendumom napovedal, da bo »vrtel referendumski cirkus do onemoglosti«, zavedajoč se krhkosti državnega in sodnega sistema, kar lahko pomeni nove pritožbe na sodišča.
Cerarjeva vlada je kljub številnim zdrsom in nasprotnim potezam projekt vendarle pripeljala tako daleč, da bi lahko že čez teden ali dva začeli pripravljalna dela. Vlogo upravičenca in nosilca naložbe za pripravljalna dela je v razmerju do prvega dela evropskih sredstev (44,3 milijona evrov iz instrumenta za povezovanje Evrope – IPE) prevzelo ministrstvo za infrastrukturo, ki se je tudi že dogovorilo z direkcijo za infrastrukturo, da prevzame vlogo investitorja. Skupaj je za pripravljalna dela na voljo 52 milijonov evrov, potekajo pa že dodatne geološko-geotehniške, hidrološke in krasoslovne raziskave, prav tako ponovno odločanje (to traja že dve leti) o izboru najugodnejšega izvajalca arheoloških raziskav. Vse je tudi že dogovorjeno za začetek gradnje 25 kilometrov dostopnih cest v vrednosti približno 14,5 milijona evrov. Podpisana je izvajalska pogodba s Kolektorjem CGP in sarajevskim Euroasfaltom.
Z ministrstva za infrastrukturo so nam odgovorili, da bo naročilo za izdelavo projektov PZI objavljeno takoj po končni odločitvi o širitvi servisnih cevi predorov (iz ožjih cevi za reševanje v širše za normalno vožnjo vlakov). Lani je vlada nekaj tednov pred prvim referendumom obljubila, da bo šla v širitev servisnih cevi, in od takrat še ni jasno, kako in kaj bo s širino teh cevi. Pred devetimi meseci je vlada obljubila poizvedbo na Arsu, ali bodo potrebovali spremembo gradbenega dovoljenja za širitev servisnih cevi. Po vsem tem času vlada še zmeraj pričakuje, da za širitev ne bo potrebno novo okoljevarstveno soglasje in s tem novo gradbeno dovoljenje. Dokler ne bo znana širina cevi, ne morejo naročiti PZI in dokler ni PZI, ne morejo v javno naročilo za pridobitev izvajalcev glavnih del. Prav tako ni jasno, koliko časa bodo potrebovali za spremembo in dopolnitev državnega prostorskega načrta, s katerim bodo namesto enojnega tira smeli graditi dva vzporedna tira. In vendar sta že prva Janševa in tudi Pahorjeva vlada nekaj časa predvidevali dva tira do Črnega Kala (polovico proge).
Pri nadaljevanju projekta je nekaj neznank tudi v zvezi s finančnimi viri. Infrastrukturno ministrstvo Petra Gašperšiča je za projekt po vseh revizijah predvidelo približno milijardo evrov. Iz evropskih sredstev so zagotovili 234 milijonov evrov, a jih je 109 milijonov v primeru padca zakona menda negotovih. Medtem ko večina političnih strank meni, da tega denarja Slovenija ne more izgubiti, pa direktor 2TDK Metod Dragonja pravi: »Zadnji rok za podpis pogodbe in pridobitev vseh virov financiranja je 13. april 2019.«
Negotovo je, koliko denarja Slovenija sploh potrebuje za projekt. Tudi zato, ker se je zdaj vsebina projekta ponovno spremenila iz enega tira v dva. En tir bi po najnovejših ocenah slovenske države stal 864 milijonov evrov. Skupaj s širšimi večjimi tremi predori pa 961 milijonov. Toda poznavalci, denimo Gregor Ficko, ki je bil več let na vrhu DRSC in tudi v Darsu in je zdaj med nadzorniki projekta, je ocenil, da bi dvojni drugi tir lahko zgradili za največ 810 milijonov evrov. To bi pomenilo, da madžarskega kapitala Slovenija sploh ne potrebuje. Zadnji podatek kaže, da slovenska logistika ustvari okoli 4,5 milijarde evrov prihodkov na leto. Če bi boljša železnica samo za petino povečala promet in če drugi tir vpliva samo na tretjino slovenske logistike (a jo zagotovo v večjem deležu), potem govorimo o zneskih med 200 in 300 milijoni evrov finančnega učinka na leto. Brez upoštevanja ekologije, požarov, vodnih zajetij, življenja prebivalcev na Kraškem robu, tveganj Luke in mobilnosti v državi.
Vlada je ustanovila projektni svet za civilni nadzor gradnje, v njem so: Jadran Bajec, Gregor Ficko, Anton Hojnik, Damir Josipovič, Damijan Kreslin, Emil Milan Pintar, Alenka Triplat, Samo Zupančič in Jure Leben (z ministrstva z infrastrukturo).
Proti projektu drugega tira se vsaj na deklarativni ravni ni izrekel nihče od nastopajočih v referendumski kampanji. Nerešeno ostaja, koliko lahko dosedanji nasprotniki zakona (in drugega tira) še naprej ovirajo projekt, kajti Vili Kovačič je že pred referendumom napovedal, da bo »vrtel referendumski cirkus do onemoglosti«, zavedajoč se krhkosti državnega in sodnega sistema, kar lahko pomeni nove pritožbe na sodišča.
Cerarjeva vlada je kljub številnim zdrsom in nasprotnim potezam projekt vendarle pripeljala tako daleč, da bi lahko že čez teden ali dva začeli pripravljalna dela. Vlogo upravičenca in nosilca naložbe za pripravljalna dela je v razmerju do prvega dela evropskih sredstev (44,3 milijona evrov iz instrumenta za povezovanje Evrope – IPE) prevzelo ministrstvo za infrastrukturo, ki se je tudi že dogovorilo z direkcijo za infrastrukturo, da prevzame vlogo investitorja. Skupaj je za pripravljalna dela na voljo 52 milijonov evrov, potekajo pa že dodatne geološko-geotehniške, hidrološke in krasoslovne raziskave, prav tako ponovno odločanje (to traja že dve leti) o izboru najugodnejšega izvajalca arheoloških raziskav. Vse je tudi že dogovorjeno za začetek gradnje 25 kilometrov dostopnih cest v vrednosti približno 14,5 milijona evrov. Podpisana je izvajalska pogodba s Kolektorjem CGP in sarajevskim Euroasfaltom.
Zapleta se pri pripravi projekta za izvedbo
Z ministrstva za infrastrukturo so nam odgovorili, da bo naročilo za izdelavo projektov PZI objavljeno takoj po končni odločitvi o širitvi servisnih cevi predorov (iz ožjih cevi za reševanje v širše za normalno vožnjo vlakov). Lani je vlada nekaj tednov pred prvim referendumom obljubila, da bo šla v širitev servisnih cevi, in od takrat še ni jasno, kako in kaj bo s širino teh cevi. Pred devetimi meseci je vlada obljubila poizvedbo na Arsu, ali bodo potrebovali spremembo gradbenega dovoljenja za širitev servisnih cevi. Po vsem tem času vlada še zmeraj pričakuje, da za širitev ne bo potrebno novo okoljevarstveno soglasje in s tem novo gradbeno dovoljenje. Dokler ne bo znana širina cevi, ne morejo naročiti PZI in dokler ni PZI, ne morejo v javno naročilo za pridobitev izvajalcev glavnih del. Prav tako ni jasno, koliko časa bodo potrebovali za spremembo in dopolnitev državnega prostorskega načrta, s katerim bodo namesto enojnega tira smeli graditi dva vzporedna tira. In vendar sta že prva Janševa in tudi Pahorjeva vlada nekaj časa predvidevali dva tira do Črnega Kala (polovico proge).
Referendum o zakonu o drugem tiru pobudnikom niti tokrat ni uspel. FOTO: Blaž Samec/Delo
Finančni viri
Pri nadaljevanju projekta je nekaj neznank tudi v zvezi s finančnimi viri. Infrastrukturno ministrstvo Petra Gašperšiča je za projekt po vseh revizijah predvidelo približno milijardo evrov. Iz evropskih sredstev so zagotovili 234 milijonov evrov, a jih je 109 milijonov v primeru padca zakona menda negotovih. Medtem ko večina političnih strank meni, da tega denarja Slovenija ne more izgubiti, pa direktor 2TDK Metod Dragonja pravi: »Zadnji rok za podpis pogodbe in pridobitev vseh virov financiranja je 13. april 2019.«
Dvojni tir za 810 milijonov evrov
Negotovo je, koliko denarja Slovenija sploh potrebuje za projekt. Tudi zato, ker se je zdaj vsebina projekta ponovno spremenila iz enega tira v dva. En tir bi po najnovejših ocenah slovenske države stal 864 milijonov evrov. Skupaj s širšimi večjimi tremi predori pa 961 milijonov. Toda poznavalci, denimo Gregor Ficko, ki je bil več let na vrhu DRSC in tudi v Darsu in je zdaj med nadzorniki projekta, je ocenil, da bi dvojni drugi tir lahko zgradili za največ 810 milijonov evrov. To bi pomenilo, da madžarskega kapitala Slovenija sploh ne potrebuje. Zadnji podatek kaže, da slovenska logistika ustvari okoli 4,5 milijarde evrov prihodkov na leto. Če bi boljša železnica samo za petino povečala promet in če drugi tir vpliva samo na tretjino slovenske logistike (a jo zagotovo v večjem deležu), potem govorimo o zneskih med 200 in 300 milijoni evrov finančnega učinka na leto. Brez upoštevanja ekologije, požarov, vodnih zajetij, življenja prebivalcev na Kraškem robu, tveganj Luke in mobilnosti v državi.
Vlada je ustanovila projektni svet za civilni nadzor gradnje, v njem so: Jadran Bajec, Gregor Ficko, Anton Hojnik, Damir Josipovič, Damijan Kreslin, Emil Milan Pintar, Alenka Triplat, Samo Zupančič in Jure Leben (z ministrstva z infrastrukturo).
