V nadaljevanju preberite:

Lepota je danes v luči trendov, vplivnežev, kulta mladosti in tržne logike postala neskončen projekt. Če želimo biti uspešni in ljubljeni, moramo biti privlačni in lepi, nas prepričujejo. Polne ustnice, velike zadnjice, večje prsi, majhen nos … Vse več ljudi po svetu, pa tudi pri nas, se odloča predvsem za minimalne invazivne estetke posege z željo po lepši zunanji podobi. Mnogokrat gre za trende, ki so, podobno kot lepota, minljivi. Vse večkrat po spletu zakrožijo skoraj groteskne podobe ljudi, ki po estetskih posegih gotovo niso videti bolje. 

S tem se njihove stiske le še poglobijo, je za Delo opozorila socialna psihologinja prof. dr. Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede: »Zdi se mi nesprejemljivo, da se estetke kirurge predstavlja kot zvezdnike ali celo terapevte. Kirurg ni psiholog, kirurški nož ne zdravi ran iz otroštva, ne odpravlja občutkov manjvrednosti ali nezadostnosti. Tu bi morala psihološka podpora pred posegom postati nujnost, ne zgolj formalnost!«

Pri tem se v misli prikradejo zaključni prizori iz filma Substanca z Demi Moore v glavni vlogi, ki na svojevrsten način prikaže sodobno gonjo po večni mladosti. Iz želje po lepoti in mladosti lahko iz človeka nastane izmaličena podoba, večkrat zaradi razmaha črnega trga in neusposobljenih ljudi za tovrstne posege, tudi zaradi kirurgov psihopatov, zaradi pomanjkanja pogovora, zmernosti, analize, znanja, je povedal kirurg dr. Uroš Ahčan, ki deluje tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Dobro izbran in tehnično brezhibno izveden estetski poseg, pa naj bo neinvaziven ali kirurški, po njegovih izkušnjah ob realnih pričakovanjih prinese ogromno veselja in izboljša kakovost življenja. Poleg mnogih, ki polnila in botoks opravljajo v sklopu drugih kozmetičnih storitev, tudi Slovenija ni izjema, vsem je, kot pravi dr. Ahčan, znano, da se estetski posegi izvajajo tudi v hotelskih sobah