Irena Šinko za boljši položaj kmetov in večjo samopreskrbo s hrano

Za Šinkovo je glasovalo deset članov, proti pa štirje člani matičnega parlamentarnega odbora.
Fotografija: Irena Šinko je povedala, da ima rada meso. »Glede hrane sem zelo domoljubna, ker je kakovostna in dobra«, vendar je treba jesti tudi druga živila, je poudarila. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo 
Odpri galerijo
Irena Šinko je povedala, da ima rada meso. »Glede hrane sem zelo domoljubna, ker je kakovostna in dobra«, vendar je treba jesti tudi druga živila, je poudarila. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo 

Kandidatka za kmetijsko ministrico Irena Šinko ne vidi težave, da v koalicijski pogodbi nove vlade ni samostojnega poglavja o kmetijstvu, pač pa je to prej prednost. »Vsi politiki vedo, da je hrana ključnega pomena. Zato sem prepričana, da se bodo znali o ključnih stvareh dogovoriti.« Sama kmetijstvo vidi kot enega od državotvornih resorjev. Prav je, da se vedno naslavlja domača hrana. Zavzemala se bom za kmete in pomagala kmetijstvu, da mu bo šlo bolje,« je dejala na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom.

Več članov odbora je zanimalo, kako si predstavlja izvedbo ukrepa regulacij cen hrane za blažitev prehranske draginje, ki ga je napovedal predsednik vlade Robert Golob ob potrditvi v državnem zboru, in kdaj lahko pričakujemo ukrepe.

Šinkova se je izognila odgovoru z odzivom, da kmetijsko ministrstvo ni pristojno za regulacijo cen hrane, pač pa lahko dvig cen pomaga ublažiti z ukrepi na področju pridelave hrane. Izpostavila je primarno pomoč kmetom, poleg tega bo treba sprejeti akcijski načrt za čim manj zavržene hrane.

Možnosti za pomoč kmetom sta po njenem dve. Evropska komisija je za pomoč kmetom Sloveniji namenila 1,7 milijona evrov, Slovenija lahko k temu doda še dvakratnik tega zneska. Skupno je torej na voljo okoli pet milijonov evrov. Ta denar bo treba nameniti sektorjem, ki so najbolj prizadeti, ukrepati pa bo treba hitro, je dejala Šinkova.

Poleg tega je evropska komisija sprožila postopek enkratnih plačil v znesku do 15.000 na kmetijsko gospodarstvo in do 100.000 evrov na podjetje. Ta sredstva morajo biti ciljno namenjena tistim kmetom in sektorjem, ki so najbolj prizadeti. Toliko denarja, da bi ga lahko namenili vsem kmetom, ni, je povedala Šinkova.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Cilj: povečati samooskrbo hrane znanega porekla

V uvodni predstavitvi je dejala, da je treba kmetijsko pridelavo v Sloveniji »spremeniti tako, da bo okolju prijazna, raba naravnih virov ne sme imeti škodljivih posledic, postane naj podnebno nevtralna, ohranjati moram biodiverziteto.« Razvijati je treba nove načine kmetovanja, s katerimi bi zmanjšali uporabo mineralnih gnojil in pesticidov, ter povečali vnos organske snovi v tla. Na zavarovanih območjih, ki predstavljajo velik delež kmetijskih površin, pa bo treba spodbujati ekološko kmetovanje.

»Cilj je povečati samooskrbo hrane znanega porekla. Čim več te mora priti v javne zavode,« je dejala Šinko. Še posebej je treba povečati prodajo neposredno na kmetijah, je poudarila na več mestih, ter napovedala pripravo nacionalnega programa samooskrbe s hrano, ki bi določil cilje podpore posameznim sektorjem.

Cilj je tudi znižati starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev. To bi lahko dosegli z izvajanjem že sprejetega akcijskega načrta dela z mladimi in povečanjem subvencij za mlade kmete.

V obdobju 1991-2021 smo po podatkih kmetijskega inštituta v Sloveniji izgubili okoli 80.000 hektarov kmetijskih zemljišč oziroma 14 odstotkov vseh, je spomnila Šinko, in dejala, da je treba varovati obstoječa kmetijska zemljišča. Določiti je treba njihov obseg in proizvodni potencial. Prav tako je treba določiti trajno varovana kmetijska zemljišča. Zaraščene površine je treba usposobiti za kmetijsko uporabo. Pomembno vlogo pri tem ima Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov; za zemljišča v državni lasti, s katerimi upravlja, je treba zagotoviti pravičen in transparenten postopek pridobivanja z usmeritvijo v pridelavo hrane.

Zmanjšanje toplogrednih izpustov

in skrb za dobrobit živali

Podnebne spremembe so v Sloveniji stalnica, se zaveda kandidatka za kmetijsko ministrico. Blažiti jih je treba z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov, kmetijstvo pa je treba prilagoditi novim podnebnim razmeram z investicijami v nakupe rastlinjakov ter s pomočjo pridelovalcem pri vzpostavljanju zaščitnih ukrepov: oroševalnih in namakalnih sistemov, protitočnih mrež in sofinanciranjem zavarovanja za primere škod. Opredeliti se bo treba do protitočne obrambe, je dejala.

Za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb bo treba poskrbeti tudi za dobrobit živali. Živinorejce bo treba ozaveščati in usmerjati v nadstandardne sisteme reje, za kar bo na voljo finančna pomoč v okviru novega programskega obdobja skupne kmetijske politike.

Slovenski gozdovi morajo ostati odprti za vse, sankcionirati pa je treba tiste, ki v njih delajo škodo, je dejala Šinko. Razvoj gozdno-lesnih verig je po njenih besedah še vedno predvsem na papirju. Za napredek je nujna vzpostavitev nadzora nad prometom z gozdno-lesnimi sortimenti in pozornost domačim pridelovalcem lesa. Slovenskemu lesu je treba povečati dodano vrednost. Posodobiti je treba akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige.

Glede škode po divjadih se je Šinko zavzela za bolj učinkovite postopke ugotavljanja škod in izplačil odškodnin.

V ribištvu bo še naprej poudarek na pomoči ribičem v okviru zakona o ureditvi določenih vprašanj glede končne razsodbe arbitražnega sodišča, na podlagi katerega imajo ribiči pravico do nadomestila zaradi izpada dohodka in oviranega gospodarskega ribolova v morju, ki je v suverenosti Slovenije.

Na področju hrane je treba nadaljevati s promocijo shem kakovosti na nacionalni in evropski ravni. Povečati je treba promocijo slovenske hrane in hrane iz sheme Izbrana kakovost. Sprejeti bo treba tudi akcijski načrt za manj odpadne hrane ter izvesti ukrepe za njeno zmanjšanje.

Neposredna prodaja na domu

in pavšalna obdavčitev prihodka

Tomaža Lisca (SDS) je zanimalo več zadev v zvezi z gospodarjenjem z državnimi gozdovi in mnenje kandidatke za kmetijsko ministrico o prihodu tujih »žagarjev«. Gospodarjenje z državnimi gozdovi se mora izboljšati, se je strinjala Šinko, za to pa bo treba narediti določene premike za povečanje prihodkov družbe Slovenski državni gozdovi. Za odločitev, koliko lesno-predelovalnih centrov potrebujemo v Sloveniji, pa je najprej pomembno vedeti, koliko hlodovine je v državnih in zasebnih gozdovih, koliko se je poseka in koliko je ostane v Sloveniji.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga je Šinko vodila v obdobju 2010-2018, se bo z denacionalizacijskimi postopki ukvarjal še nekaj let, a tudi po končanju postopkov ga Šinko ne bi ukinila – kot jo je izzval Lisec –, temveč preoblikovala.

Lisec je želel podrobnejše pojasnilo, kako namerava vlada zmanjšati uporabo pesticidov in okrepiti nadzor nad to, kar so napisali v koalicijski pogodbi. Šinko je pojasnila, da bo Slovenijo v zmanjšanje uporabe pesticidov prisilila EU z uredbo, ki jo pripravlja. Glede registracije pesticidov, ki so dovoljena v sosednjih državah, ne pa tudi v Sloveniji, pa ne vidi ovire. »Če so pesticidi primerni za avstrijskega in madžarskega kmeta, ni razloga, da jih ne bi uporabljali tudi slovenski.«

Lisec je Ireno Šinko vprašal še, ali bi kaj spreminjala zakona o kmetijstvu in zakona o kmetijskih zemljiščih. Prvega bi Šinko spremenila tako, da bi se zmanjšala birokracija za kmete. Zavzema se predvsem za neposredno prodajo kmetov na domu. Strinja se tudi s pavšalno obdavčitvijo.

Alenka Helbl (SDS) je vprašala, kako bi Šinko kot bodoča kmetijska ministrica uredila razmere v mesno-predelovalni verigi, da bi zagotovila večjo prehransko samozadostnost tudi pri drugih vrstah mesa kot piščančjem, ter pravično plačilo za rejce. Šinko bi kooperantsko sodelovanje, na katerem temelji perutninarstvo, poskušala vpeljati tudi v rejo prašičev in goveda. Povedala je, da ima rada meso, »glede hrane sem zelo domoljubna, ker je kakovostna in dobra«, vendar je treba jesti tudi druga živila, je poudarila.

Mateja Čalušič (poslanska skupina Svoboda) je želela slišati oceno predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ter katere bodo prve dopolnitve strateškega načrta, ki jih bo kmetijsko ministrstvo izvedlo. Šinko je pojasnila, da so pripombe na načrt, ki jih je ministrstvo od evropske komisije prejelo marca, v fazi usklajevanja med komisijo in ministrstvom, ki bo zaključena do 15. julija. Nato je treba potrditi poročilo o presoji vplivov strateškega načrta na okolje, zatem – predvidoma oktobra – bo šel usklajeni načrt ponovno v potrjevanje. »Upajmo, da bo zadovoljil komisijo, in da ga bo ta potrdila,« je dodala Šinko.

Predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič (NSi) pa je bila kritična do dela uprave za varno hrano, ki jo je nekoč vodila. Uprava je po njenih besedah v zadnjem času »ugasnjena, ne vemo, kaj dela«. Eden od razlogov za to po besedah Čadonič Špeličeve je ukinitev samostojne službe za odnose z mediji. Šinkova je dejala, da področja ne pozna podrobneje, a da je uprava za varno hrano organ v sestavi ministrstva, kakor tudi inšpektorat in agencija za kmetijske trge. Vse tri inštitucije je po njenem treba obravnavati enakovredno.

Preberite še:

Komentarji: