Janša: Slovenskemu predsedovanju svetu EU se ne jemlje dosjejev

Po njegovih besedah je trenutrno največji uspeh, da so besedo širitev pripeljali nazaj v zaključni dokument.
Fotografija: Janša je poudaril še, da je bilo iz prejšnjih predsedovanj na ta semester preloženih zelo veliko dosjejev. FOTO: Jure Makovec/AFP
Odpri galerijo
Janša je poudaril še, da je bilo iz prejšnjih predsedovanj na ta semester preloženih zelo veliko dosjejev. FOTO: Jure Makovec/AFP

Ljubljana – Premier Janez Janša je danes v državnem zboru zavrnil navedbe vodje SD Tanje Fajon, da se slovenskemu predsedovanju svetu EU jemljejo dosjeji. Spregovoril je tudi o vrhu EU-Zahodni Balkan in o drugi polovici predsedovanja, ki ga bo po Janševih besedah zaznamovala rast cen energije.

»Jaz bi bil vesel, če bi se to zgodilo, ampak se to ne dogaja,« je premier povedal glede navedb Fajonove. Ta je v nedeljo v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija dejala, da se Sloveniji jemljejo dosjeji v okviru predsedovanja svetu EU in da se diplomati veselijo, da bo Francija januarja prevzela predsedovanje.

image_alt
Diplomati se trudijo, a vlada ima svoj pristop

V odgovoru na vprašanje poslanke Monike Gregorčič (SMC) je Janša povedal, da so številne dosjeje preložili iz prejšnjih predsedovanj na slovensko, saj je to prvo predsedovanje po izbruhu pandemije covida-19, ki v celoti poteka operativno.

»Iz prejšnjih predsedovanj je bilo na ta semester preloženih zelo veliko dosjejev. Ukvarjati se moramo s 50 odstotkov več temami, kot bi se sicer,« je poudaril Janša.

Glede druge polovice polletnega predsedovanja svetu EU je povedal, da je na dnevnem redu veliko tem, ampak so vse zasenčene z rastjo cen energije, kar spreminja dnevne rede.

Spregovoril pa je tudi o nedavnem neformalnem vrhu EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju. »Lahko rečem, da je, čeprav se bo morda to zdelo komu paradoksalno, največji uspeh, da smo besedo širitev pripeljali nazaj v zaključni dokument, ker prej te besede v dokumentih zadnjih deset let praktično ni bilo več,« je dejal premier.

Večina članic EU je naklonjena širitvi na Zahodni Balkan, nekaj pa jih temu nasprotuje. Njihovi voditelji namreč menijo, da so ljudje iz držav kandidatk poceni delovna sila, tako da se jim izplača zadrževanje širitve, je dejal.

Slovenskemu predsedstvu po drugi strani ni uspelo v zaključni dokument vključiti časovnice širitve. »Slovenija je predlagala, da je ta širitev tako ali drugače opravljena v prihodnjih desetih letih, kar je možno. Vse reforme je možno izvesti v tem času,« je povedal. »Žal za to ni bilo soglasja, je pa bila velika večina in na tem delamo naprej,« je zagotovil ob začetku redne seje DZ.

Komentarji: