Kadunc o tem, kaj je še »spornega« v pogodbi z Ukomom
»Namesto podpore delovanju STA z javnim denarjem prehajamo na plačevanje novic po komadu,« je vršilec dolžnosti direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Igor Kadunc po podpisu pogodbe o opravljanju javne službe za letošnje leto izpostavil, kaj v njej zanje ostaja spornega. Po njegovih besedah vladni urad za komuniciranje (Ukom) to utemeljuje z navedbami, da za STA velja zakon o javnih gospodarskih službah, za kar pa je treba imeti ugotovljene stroške za posamezne storitve in tako tudi ceno.
A kvalitetno novinarstvo se po Kadunčevih besedah ne more šteti »po komadu«, ne besedil in ne fotografij o najpomembnejših dogodkih, ki naj bi jih po tolmačenju Ukoma odslej mediji brezplačno lahko tudi poobjavljali. To po Kadunčevih besedah pomeni izpad okoli 300.000 evrov na leto.
»Želim si, da se to v bodoče uredi, če je treba, tudi s spremembo zakona o STA,« je navedel Kadunc. Na vprašanje, ali to pomeni, da podpis takšne pogodbe o opravljanju javne službe STA ne pride v poštev za prihodnje leto, pa je odgovoril, da bi bila sprejemljiva, če bi zagotovili, kako nadomestiti izpad tržne dejavnosti na področju fotografij.
Tudi zdaj po njegovih besedah podpisana pogodba ni enaka pogodbi, ki jo je ponudil Ukom. Nekaj ključnih stvari sta obe strani v obojestranskem dogovoru spremenili, med drugim podpisana pogodba naslavlja zgolj financiranje za zadnja dva meseca letošnjega leta in ne govori o stanju pred tem. Prav zaradi tega je STA, ki se je znašla pred stečajem, tudi privolila v določene kompromise, je pojasnil Kadunc.
Pogajanja o načinu prihodnjega financiranja STA je tako mogoče še pričakovati, pri čemer bo jasnejši odgovor glede načina morda ponudila tudi tožba, s katero STA izpodbija vladno uredbo o opravljanju javne službe STA. Kot je navedel Kadunc, v umik te tožbe niso privolili, in dodal, da bo sodišče odločilo, ali so argumenti za izpodbijanje dovolj močni, da se posamezna določila iz uredbe bodisi umaknejo bodisi spremenijo.
Na vprašanje, ali je STA s podpisom pogodbe izgubila uredniško avtonomijo, je Kadunc tako poudaril, da nič bolj, kot jo je omejila uredba, ki je sodišče ni zadržalo in je tako veljavna.
