Kako in zakaj je Ljubljani uspelo ostati na suhem
Slovenska prestolnica jo je v teh katastrofalnih poplavah »dobro odnesla« in zahvala gre predvsem dobro izdelani protipoplavni zaščiti in hitremu ukrepanju pristojnih služb. Pa vendar so bili nekateri deli mesta poplavljeni, ljudje evakuirani, a hujšega na srečo ni bilo. »Zdaj, ko so se razmere umirile, ni čas za dobičke, ampak za pomoč ljudem in občinam,« pravi župan Zoran Janković.
Kaj se je dogajalo v dneh, ko so se nad celotno državo in tudi nad prestolnico zgrnili temni, dežja polni oblaki. Po besedah Jureta Dolinarja, vodje izmene Gasilske brigade Ljubljana, je 90 poklicnih in okoli tisoč prostovoljnih gasilcev iz 35 društev od petka zjutraj posredovalo kar v 250 dogodkih. Na terenu so bili z okoli sto vozili, gasilsko opremo, čolni in agregati. Na območju Tacna in Broda se je reka Sava hitro dvigovala in najbolj poplavljala, zato so v prvih urah reševali ogrožene prebivalce in 55 oseb evakuirali, okoli 90 objektov pa je bilo poplavljenih. Zaradi naraščajoče Save v Sneberjah so evakuirali 29 oseb in jih začasno namestili v stavbi gasilskega društva v Zadobrovi. Po upadu Save jim je težave povzročala podtalnica, ki se je hitro dvigovala.
»V tem delu Ljubljane je bila naraščajoča podtalna voda še v nedeljo zelo problematična,« je povedal Dolinar. Medtem ko je bilo na Kozarjah in Viču le okoli 20 objektov pod vodo, je bilo v Sneberjah poplavljenih kar sto stavb. Pri reševanju so pomagali tudi pripadniki konjeniške policije, ki so skupaj z gasilci evakuirali konje s hipodroma Stožice. Janković je ob tem povedal, da bodo na občini takoj, ko bodo pridobili gradbeno dovoljenje, začeli postopke za gradnjo nove, južne izpostave Gasilske brigade na Barjanski cesti. Ta bi bila lahko zgrajena že prihodnje leto.»Tako bo z južnega dela mesta pomoč gasilcev hitrejša, čas za intervencijo pa se bo skrajšal za pet do osem minut, « pravi župan. Bodo pa ljubljanski gasilci, če bo to potrebno, pomagali tam, kjer so poplave ljudi najbolj prizadele.
Voda je pitna, ni je treba prekuhavati
Pri reševanju ljudi in premoženja je sodelovalo še 160 pripadnikov civilne zaščite, Rdečega križa, gorske reševalne službe, zaposlenih v javnih podjetjih in nekaterih uslužbencev pogodbenih podjetij, pravi Robert Kus, vodja občinskega oddelka za zaščito in reševanje. Ogrožene prebivalce z območja Tacna so morali namestiti v stavbi Policijske akademije, v občinsko stavbo v Zalogu pa so poleg 23 prebivalcev evakuirali tudi 18 turistov. »Ob vseh teh pretokih rek, ki smo jih nenehno nadzorovali, pa nikakor ne morem razumeti, da lahko nekdo kar sam zapre zapornico na Mihovem štradonu. Gasilci so zapornico sicer kasneje dvignili in voda je na srečo lahko odtekla«, je opozoril Janković.
Ob poplavah pomagalo več kot tisoč gasilcev in 160 pripadnikov civilne zaščite.
Voda iz sistema Voke Snage je pitna in neoporečna.
Kanal C0 je med poplavami ostal nepoškodovan.
»Voda v Ljubljani je pitna in je ni treba prekuhavati,« pa je sporočil David Polutnik, direktor podjetja Voka Snaga, in s tem ovrgel dezinformacije, ki so se pojavile na spletu in v medijih, da je voda v prestolnici oporečna. Prebivalcem oziroma uporabnikom javnega vodovoda Voke Snage je svetoval, naj spremljajo spletne strani družbe in naj ne nasedajo tovrstnim dezinformacijam. Potrdil pa je, da so morali v petek v Črnučah zaradi dviga podtalnice izvesti preventivni ukrep dezinfekcije pitne vode. »To sicer ni nič nenavadnega, saj to izvajamo preventivno ob vsakem povečanju količine padavin,« je pojasnil. Z odvozom kosovnega materiala je Voka Snaga začela takoj, ko se je voda umaknila, sprva na Brodu, kjer je bilo največ škode, trenutno pa velike količine odvažajo tudi iz Sneberij.
Računajo, da bodo ves odpadni material na regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) na Barje odvažali do konca tega tedna, in to brezplačno. Vsi tisti, ki še imajo kosovni material, pripravljen za odvoz, naj to sporočijo na telefonsko številko, objavljeno na spletni strani družbe. Prebivalci na območjih, kjer Voka Snaga sicer ne odvaža odpadkov, pa lahko odpadni oziroma kosovni material pripeljejo na zbirni center na Barje, to predhodno tudi sporočijo, storitev pa je brezplačna.
48 mio €
so državo stali protipoplavni ukrepi v Ljubljani
Kanal C0 ni ogrožen
Glede razvpitega kanala C0 pa je Polutnik povedal, da povezovalni kanal med poplavami ni utrpel poškodb, prav tako ni nobenih poškodb na kanalizaciji ali na vodovodnem sistemu. »Kanal C0 je na zgornjem delu med Brodom in Ježico od reke Save odmaknjen in v kineti. Ta del je bil nepoškodovan. Od Črnuč proti čistilni napravi v Zalogu pa je kanal vbetoniran in tudi na tem delu je ostal nepoškodovan,« je pojasnil. Kanal C0 je sicer tarča kritik, saj naj bi zaradi gradnje nad ljubljanskim vodonosnikom ogrožal zdravje prebivalcev in ekosistema. Zaradi preiskave projekta je stranka SDS že ustanovila parlamentarno preiskovalno komisijo, prva seja pa je sklicana za 29. avgusta in bo za javnost zaprta.
Voda je bila visoka, a so delovali protipoplavni ukrepi
Pretok Gradaščice je po besedah Roberta Kusa v petek znašal 157 kubičnih metrov na sekundo, kar je skoraj toliko kot leta 2010, ko je Ljubljana utrpela večje poplave. A so območje Viča, Kosovega polja, Sibirije in Rožne doline pred poplavami tokrat obvarovali protipoplavni ukrepi. In ti ukrepi so po županovih besedah po letu 2010 državo skupaj stali že 48 milijonov evrov. Če jih ne bi bilo, bi bil strošek odpravljanja posledic poplav za ljudi, občino, zavarovalnice in državo vsaj stokrat večji, je ocenil župan.
»Za protipoplavne ukrepe v Malem Grabnu in na Gradaščici je država dobila okoli 30 milijonov evrov evropskih sredstev. Tragedija bi bila, če se ti projekti ne bi zaključili v predpisanem roku in bi ta sredstva zapadla,« je dejal župan. Hkrati je izrazil prepričanje, da bodo ob nedavnih dogodkih v Sloveniji v EU dovolili podaljšanje roka, da se bodo ti projekti lahko tudi zaključili. Sicer pa se bodo na magistratu v prihodnjih petih letih lotili tudi prenove reke Ljubljanice, kjer bo dovoljena plovba le lesenim ladjicam na sončno energijo, vrednost tega projekta pa je ocenjena na okoli 55 milijonov evrov.
Projekt Gradaščica mora biti zaključen
Projekt protipoplavne zaščite porečja Gradaščice, ki ga izvaja in nadzoruje direkcija za vode, je namenjen ureditvi porečja reke Gradaščice in izboljšanju poplavne varnosti na območju naseljenih območij na jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca. Projekt, ocenjen na 34,5 milijona evrov, v 15 odstotkih financira država, 85 odstotkov pa je dala Evropska unija iz kohezijskega sklada. Projekt je sicer razdeljen na dve fazi, pri čemer sta gradnja zadrževalnika Razori ter ureditev Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika na širšem območju bodočega zadrževalnika predvidena šele v drugi fazi. Spomnimo, da so nekateri prebivalci v Dobrovi - Polhovem Gradcu v preteklosti ostro nasprotovali gradnji suhega zadrževalnika. Prva faza, ki je razdeljena na ukrepe v Dobrovi - Polhovem Gradcu in ukrepe v Ljubljani, naj bi bila zaključena do konca tega leta, gre pa za ureditev Gradaščice in Malega grabna od Kozarij do izliva v Ljubljanico. Rok Fazarinc, glavni projektant ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v tem delu Ljubljane in v občini Dobrova - Polhov Gradec, je za Dnevnik nedavno opozoril, da mora biti celotni projekt zaključen. Pri tem pa dodal: »Če ne bo, ukrepi ne bodo delovali, kakor je predvideno.« Opozoril je tudi, da direkcija za vode sme dopustiti, da bi nekaj ljudi vplivalo na varnost več tisoč prebivalcev.
