Kako pogosti in kako nevarni so padci pri starejših?
Marko Brcar, dipl. fizioterapevt, svetovalec za promocijo zdravja z Inštituta za medicinsko rehabilitacijo UKCL, odgovarja na vprašanje G+, kako pogosti in nevarni so lahko padci pri starejših, kaj lahko ljudje storijo, da se padcem izognejo, ter kako pomembno je, da so po padcih v strokovni obravnavi in postopkih rehabilitacije.
Odpri galerijo
Tveganje za padec je pri starejših večje zaradi številnih težav. Foto:Blaz Samec/DELO Foto
Kako pogosti in kako nevarni so padci pri starejših, kateri so glavni vzroki zanje? Padci pri starejših so pogosti in so glavni vzrok poškodb pri ljudeh, starejših od 65 let. Statistični podatki kažejo, da od 30 do 40 odstotkov ljudi v tej starostni skupini doživi padec enkrat na leto, 15 odstotkov jih pade najmanj dvakrat na leto. Tveganje za padec je pri tej starostni skupini večje zaradi številnih težav, ki so posledica normalnega procesa staranja, kroničnih in akutnih obolenj, slabeti začnejo telesne moči, človek prej občuti utrujenost, slabše vidi, sliši, postane počasnejši in manj spreten pri gibanju. Razlogi za padec so lahko tudi neprilagojeno fizično okolje, neustrezen pripomoček za hojo ali stranski učinki zdravil.
Zlomi zaradi krhkosti kostnine so nizkoenergijski zlomi, ki so največkrat posledica padcev iz stojne višine. To so zlomi spodnjega dela koželjnice, hrbteničnih vretenc, zgornjega dela nadlaktnice in zlomi zgornjega dela stegnenice, ti so najpogosteje obravnavani v bolnišnici.
Zlomi zgornjega dela stegnenice (kolka) so tudi glavni vzrok umrljivosti zaradi poškodb pri ljudeh, starejših od 64 let.
Kaj lahko starejši storijo, da se izognejo padcem? Izognejo se jim lahko z izboljšanjem ravnotežja – z izvajanjem individualno prilagojenih vaj, ki olajšajo opravljanje vsakodnevnih opravil in aktivnosti. Prav tako je treba prilagoditi domače okolje (odstranitev pragov in preprog, dobra ograja ob stopnišču, označen rob stopnic, dobra osvetlitev hodnika, stopnišča, povišica za stranišče), pomembna je še izbira ustrezne obutve in pripomočka za hojo.
Če se padec zgodi in je operacija uspešna, kaj je potem ključno: naj starejši človek počiva ali je bolje takoj stopiti na noge in se čim več gibati? Na podlagi vrste in obsežnosti poškodbe, vrste operativnega zdravljenja ter fizioterapevtske ocene bolnikovega stanja si postavimo cilje rehabilitacije, ki so usmerjeni v ponovno vzpostavitev funkcionalnih aktivnosti, mobilizacijo starostnikov ob uporabi ustreznih pripomočkov, kot so voziček, hodulja in bergle.
Fizioterapevt je član širšega zdravstvenega tima (sestavljajo ga zdravnik kirurg, fiziater, delovni terapevt, medicinska sestra, anestezist, internist, psiholog, dietetik), ki sodeluje pri načrtovanju in izvajanju rehabilitacijske obravnave. Zdravstveni tim stremi k temu, da bi poškodovancu omogočil takojšnje obremenjevanje operiranega uda do bolečine, kar zelo olajša takojšnjo mobilizacijo starostnika, ki poteka tako rekoč od prvega dneva pa do odpusta domov oziroma v ustrezno rehabilitacijsko ustanovo.
Razlogi za padec so lahko tudi neprilagojeno fizično okolje, neustrezen pripomoček za hojo ali stranski učinki zdravil., pravi Marko Brcar, dipl. fizioterapevt, svetovalec za promocijo zdravja
Institut za medicinsko rehabilitacijo, UKC LJ Foto: Arhi
Institut za medicinsko rehabilitacijo, UKC LJ Foto: Arhi
Zlomi zaradi krhkosti kostnine so nizkoenergijski zlomi, ki so največkrat posledica padcev iz stojne višine. To so zlomi spodnjega dela koželjnice, hrbteničnih vretenc, zgornjega dela nadlaktnice in zlomi zgornjega dela stegnenice, ti so najpogosteje obravnavani v bolnišnici.
Prilagoditi je treba domače okolje (odstranitev pragov in preprog, dobra ograja ob stopnišču, označen rob stopnic, dobra osvetlitev hodnika, stopnišča, povišica za stranišče), pomembna je tudi izbira ustrezne obutve in pripomočka za hojo.
Zlomi zgornjega dela stegnenice (kolka) so tudi glavni vzrok umrljivosti zaradi poškodb pri ljudeh, starejših od 64 let.
Kaj lahko starejši storijo, da se izognejo padcem? Izognejo se jim lahko z izboljšanjem ravnotežja – z izvajanjem individualno prilagojenih vaj, ki olajšajo opravljanje vsakodnevnih opravil in aktivnosti. Prav tako je treba prilagoditi domače okolje (odstranitev pragov in preprog, dobra ograja ob stopnišču, označen rob stopnic, dobra osvetlitev hodnika, stopnišča, povišica za stranišče), pomembna je še izbira ustrezne obutve in pripomočka za hojo.
Karikatura Marko Kočevar
Če se padec zgodi in je operacija uspešna, kaj je potem ključno: naj starejši človek počiva ali je bolje takoj stopiti na noge in se čim več gibati? Na podlagi vrste in obsežnosti poškodbe, vrste operativnega zdravljenja ter fizioterapevtske ocene bolnikovega stanja si postavimo cilje rehabilitacije, ki so usmerjeni v ponovno vzpostavitev funkcionalnih aktivnosti, mobilizacijo starostnikov ob uporabi ustreznih pripomočkov, kot so voziček, hodulja in bergle.
Fizioterapevt je član širšega zdravstvenega tima (sestavljajo ga zdravnik kirurg, fiziater, delovni terapevt, medicinska sestra, anestezist, internist, psiholog, dietetik), ki sodeluje pri načrtovanju in izvajanju rehabilitacijske obravnave. Zdravstveni tim stremi k temu, da bi poškodovancu omogočil takojšnje obremenjevanje operiranega uda do bolečine, kar zelo olajša takojšnjo mobilizacijo starostnika, ki poteka tako rekoč od prvega dneva pa do odpusta domov oziroma v ustrezno rehabilitacijsko ustanovo.
