Kakšne novosti letos čakajo študente

Novo študijsko leto: Univerze finančno še vedno podhranjene. Letos kar nekaj novosti za študente.
Fotografija: Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič: »Študenti naj poleg resnega študija ne pozabijo na prosti čas in druženje.« FOTO: Mavric Pivk/Delo
Odpri galerijo
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič: »Študenti naj poleg resnega študija ne pozabijo na prosti čas in druženje.« FOTO: Mavric Pivk/Delo

Ljubljana – Več kot 14.500 brucev bo danes prvič vstopilo v študentsko življenje. Koliko bo na koncu vredno njihovo znanje, ne bo odvisno le od njih, ampak tudi od univerz. Čeprav je minister Jernej Pikalo v dobrodošlici študentom poudaril zaupanje v kakovost slovenskega visokega šolstva, tega tare kar nekaj finančnih težav in tudi afer. Rektor ljubljanske univerze Igor Papič pravi, da je univerza še vedno finančno podhranjena, a dodaja: »Trudimo se, da bi študentom zagotovili odlične študijske programe, ki so tudi mednarodno prepoznani.«

Pred ljubljansko univerzo je slovesno leto. Najstarejša in največja univerza bo prihodnje leto zaznamovala stoletnico obstoja. V prvem študijskem letu je univerzo obiskovalo malo več kot 900 študentov, zdaj jo sestavlja 26 članic s skoraj 40.000 študenti. »Čeprav smo v evropskem merilu kljub stotim letom mlada univerza, se uvrščamo na najpomembnejše akademske lestvice,« je dejal rektor Papič,
 

Premalo denarja za univerze


Položaj rektorja je prevzel oktobra lani. Pravi, da je kljub pomanjkanju denarja univerza na lestvici Center for World University Rankings (CWUR) napredovala. Uvrstila se je 97 mest višje, kar pomeni, da se je med 18.000 univerzami uvrstila na 370. mesto. Med največjimi uspehi preteklega leta omenja dva projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki ju je pridobila fakulteta za strojništvo, fakulteta za kemijo je pridobila projekt Compete, program IMB ekonomske fakultete je bil uvrščen na seznam Financial Timesa.

Papič pravi, da se sredstva univerze nekoliko povečujejo, a so še vedno prenizka. Fakultete brez sredstev, pridobljenih na trgu, ne bi mogle izvesti vseh študijskih programov. Letos so z ministrstvom sklenili večletno pogodbo o financiranju temeljnih dejavnosti univerze. »Pospešeno urejamo tudi zaposlitve raziskovalcev iz določenega v nedoločen čas. Poudarjamo tudi preverjanje kakovosti pedagoškega dela.«

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo obljublja, da bo pospešil trend zviševanja sredstev za visoko šolstvo, ki naj bi že do leta 2025 dosegel en odstotek BDP. Papič napoved označuje za pozitivno. »Najpomembnejša je zagotovitev več sredstev za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost, sledi urejanje zakonodaje.«

Pikalo si bo nov zakon o visokem šolstvu prizadeval sprejeti še ta mandat. Po besedah Papiča bi moral ta zagotoviti predvsem trajna sredstva za kakovostno izvajanje pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter poenotiti plačni sistem, razrede in napredovanja za pedagoške in raziskovalne delavce: »S sindikati smo načelno dogovorjeni tudi o možnosti variabilnega dela plače do 200 odstotkov, če so za to zagotovljena sredstva iz raziskovalnih projektov.«

...
...

 

Pometanje izpod preproge


Ko je Igor Papič lani prevzemal položaj, je še vedno močno odmevala afera z nezakonitim izplačilom dodatka za stalno pripravljenost. Sodišče je univerzi naložilo vračilo 780.000 evrov. »Postopki v zvezi z omenjeno zadevo še potekajo in niso zaključeni, nezakonitosti izplačil do zdaj ni ugotavljal nihče. Sem pa pred časom v Sobotni prilogi z zaskrbljenostjo bral prispevek Alija Žerdina z naslovom Zadnji dnevi vlade Mira Cerarja. Omenja tudi politično ozadje afere o izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost. Glede na navedbe je šlo za politično obračunavanje na račun naše univerze. Zanimivo je, da nihče noče raziskati podrobnosti, kaj se je takrat dogajalo. Tudi tega ne bomo kar tako pometli pod preprogo.«


Transparentnost je bila ena od njegovih zavez, ko je prevzel položaj. Je v tem duhu zdaj mogoče razumeti razkritje suma nezakonito izplačanih položajskih dodatkov na filozofski fakulteti? »Da. Zavezal sem se, da ne bomo pometali stvari pod preprogo. Pomembna pa so dejanja, ne besede,« odgovarja.
 

Žur za bruce, novosti za študente


Študente letos sicer čaka kar nekaj novosti, ki jih bodo najverjetneje z veseljem sprejeli. Bone za študentsko prehrano bodo letos lahko koristili do 21. ure, status študenta bo od zdaj veljal do izteka študijskega leta, v katerem so z magistrsko nalogo končali študij. Na fakulteti za družbene vede (FDV) bodo prehajali iz sistema 4 + 1 na sistem 3 + 2 v razmerju med dodiplomskim in magistrskim študijem. Za tuje študente bo tudi letos na voljo tako imenovano Leto Plus za učenje slovenskega jezika. Ljubljanski študenti fakultete za socialno delo so že lani dobili nove prostore, po besedah rektorja letos pospešeno rešujejo prostorske stiske treh akademij.

Papič študentom sporoča, naj pogumno stopajo naprej po izbrani poti. Znanje je namreč dobrina, ki ti je ne more nihče vzeti: »Poleg resnega študija naj ne pozabijo na prosti čas in druženje. Ravnovesje v življenju je ključno.« Vse bruce vabi na Kongresni trg, kjer bo danes že tradicionalni Pozdrav brucem. Najmlajše med študenti bodo danes pozdravili tudi na Titovem trgu v Kopru, na mariborski univerzi pa so že prejšnji teden z informacijami poskrbeli, da bi bil za bruce prvi študijski dan čim manj stresen.

Komentarji: