Klemen Šešok: Brez bogatih ni napredka

Podjetje Iskra je eno največjih in najprepoznavnejših slovenskih podjetij. Njegova glavna dejavnost zajema širok spekter industrij, vključno z energetiko, e-mobilnostjo, prometom, ladjedelništvom in nepremičninami. Podjetje zaposluje 1600 ljudi in je močno osredotočeno na trajnostno preobrazbo. Klemen Šešok, lastnik in izvršni direktor podjetja, je v podkastu Na robu iskreno izrazil svoje stališče glede bogastva in njegove vloge v družbi.

Pojasnil je, da ne želi biti imenovan kot eden najbogatejših Slovencev, saj meni, da ga to ne definira, ampak ga definirajo njegove vrednote in aktivnosti. Kljub temu pa Šešok, tako kot Jože Anderlič, verjame, da je bogastvo gibalo napredka in da elite igrajo ključno vlogo pri razvoju naroda.

Poudarja, da je pomembno, da elite definirajo narod in poskrbijo za njegov razvoj, a da ima v Sloveniji bogastvo kljub temu večinoma negativno konotacijo.

Šešok, ki je na linkedinu pred kratkim objavil vabilo za delo v Iskri, je v svoji objavi kritiziral sodobne delovne trende, kot so delo od doma in neomejen dopust, ter izrazil mnenje, da manj dela ne more biti poslovni model, ki ustvarja blaginjo za vse. Njegova objava je dosegla veliko ogledov in spodbudila številne pozitivne komentarje ter prijave za delo. Po Šešokovem mnenju se družba preveč osredotoča na privlačne teme, kot so delo od doma in ljubljenčki na delovnem mestu, namesto da bi se soočila z realnostjo, da je za napredek potrebno trdo delo.

Klemen Šešok, lastnik in izvršni direktor podjetja, je v podkastu Na robu iskreno izrazil svoje stališče glede bogastva in njegove vloge v družbi. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

V sodobni družbi se delo deli na različne vrste, pri čemer sta fizično delo v proizvodnji in pisarniško delo dve ključni kategoriji. Fizično delo pogosto zahteva dolge ure in fizične napore, medtem ko pisarniško delo vključuje bolj miselne naloge. Šešok izpostavlja razliko med tema dvema vrstama dela, pri čemer poudarja, da fizično delo zahteva več počitkov in je pogosto bolj naporno. Drugače velja za organizacijsko delo.

Šešok razmišlja tudi o vplivu socialistične utopije na delovno etiko. Po njegovem mnenju različni delovni modeli vplivajo na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih. Glede na njegove izkušnje v Iskri, kjer delavci v proizvodnji pogosto delajo dolge ure, je jasno, da ni vsak delovni model enako učinkovit. Šešok je izpostavil, da je strah, kot se je pokazalo med pandemijo, pomemben motivator za delavce, kar je po njegovem mnenju narobe. Kljub temu pa verjame, da je treba najti ravnovesje med strogo delovno etiko in zagotavljanjem zadovoljstva zaposlenih.

Iskra je primer podjetja, ki kljubuje sodobnim trendom in se osredotoča na tradicionalne vrednote trdega dela in produktivnosti. Za Šešoka je to ključ do uspeha in napredka, ne le za podjetje, ampak tudi za širšo družbo.

Šešok meni, da krajši delovnik vodi v več osamljenosti in več časa, preživetega pred zasloni, kar lahko negativno vpliva na dobrobit ljudi. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

Pravi tudi, da krajši delovnik vodi v več osamljenosti in več časa, preživetega pred zasloni, kar lahko negativno vpliva na dobrobit ljudi. Čas, ki ga otroci in odrasli preživijo pred zasloni, je skrb vzbujajoč, poudarja.

Raziskava Gallupa o zavzetosti zaposlenih kaže, da je v Evropi le 13 odstotkov zaposlenih zavzetih, v ZDA pa 33 odstotkov. Še bolj vzbuja skrb to, da je v Evropi več kot 20 odstotkov zaposlenih aktivno nezavzetih, kar pomeni, da delujejo proti svojim delodajalcem. To stanje duha je po Šešokovem mnenju eden od razlogov, da Evropa gospodarsko ne le ne blesti, ampak tudi čedalje bolj zaostaja za vodilnimi narodi v ključnih tehnologijah v svetu, kar je treba spremeniti z večjimi vlaganji. Po njegovem je treba poleg drugače miselnosti sprejeti korenite reforme za izboljšanje konkurenčnosti, čeprav to pomeni težke odločitve in prilagoditve.