Lafarge bo v Trbovljah skladiščil uvožen cement
Cementarna, ki je pet let mirovala, bo v teh dneh začela polniti silose in odpremljati cement; za to predhodni postopek ni potreben.
Odpri galerijo
Tovornjaki cisterne bodo cement v Lafarge vozile osem- do 12-krat na dan. FOTO: Polona Malovrh
Trbovlje – Lafarge Cement bo v teh dneh po petih letih mirovanja oživil del svojih naprav. Na trboveljski lokaciji ne bodo mleli klinkerja, kot so prvotno predvideli, bodo pa v obstoječih silosih skladiščili in odpremljali gotovi cement, ki ga bodo s tovornjaki v Trbovlje dovažali od osem- do dvanajstkrat na dan. Dve tretjini Lafargeevih »želja« je s tem izpolnjenih …
Septembra lani je Lafarge na Arso naslovil zahtevo za izvedbo predhodnega postopka mletja, skladiščenja in odpreme cementa, za kar pa bi moral po Arsovi presoji izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljsko soglasje. Klinker bi nabavljali v drugih cementarnah, v glavnem avstrijskih. Tako kot cement bi tudi dodatke v Trbovlje dovažali s tovornjaki. Klinker bi z mavcem dodatki mleli na liniji za mletje cementa.
V primeru, da bi Arso Lafargeevi zahtevi ugodil, bi poleg mlina ponovno »zagnali« tudi silose, halo za klinker, pakirnico in površine za nakladanje palet ter rinfuze. Cement so načrtovali skladiščiti v betonskih silosih, nato pa ga presipati v vreče za 25 kilogramov oziroma ga v cisterne polniti kot razsuti material. Zagona proizvodnje v vlogi Arsu niso prijavili.
Toda kot je za Delo dejal Pavel Marđonović, direktor trboveljskega Lafarge Cementa, z mletjem klinkerja ne bo nič: »Arso je odločil, da za tako dejavnost potrebujemo predhodni postopek ...«
Ni pa predhodni postopek, kot menijo na Arsu, potreben za skladiščenje in transport cementa, in to ne glede na to, da je ob šestnajstih oziroma 24 vožnjah tovornjakov na trboveljsko lokacijo na dan najbrž prav tako pričakovati povečane emisije prahu v ozračje. Marđonović sicer pojasnjuje: »Transport do tovarne bo potekal s tovornjaki cisternami, polnjenje silosov oziroma prenos cementa iz cisterne v silose pa se bo izvajal z že vgrajenimi cevmi in kompresorji – na tovornjaku oziroma v tovarni. Po enakem principu bo potekala odprema, torej pretok cementa iz silosov v tovornjake cisterne.« Zagotavlja tudi, da imajo za skladiščne silose in transportne poti veljavna uporabna dovoljenja.
Uroš Macerl, predsednik Eko kroga, pa se je že septembra spraševal, kakšna je pravzaprav razlika med tem, da v Zasavje vozimo klinker ali da vozimo cement ...
Za skladiščenje in odpremljanje cementa so se v Lafargeu odločili, ker bodo tako »lažje uravnavali sezonska nihanja ter razkorake med proizvodnjo in odpremo cementa« ter z njim hitreje oskrbovali partnerje. Spomnimo, da je okoljski inšpektorat februarja 2015 Lafargeu z odločbo prepovedal nadaljnjo proizvodnjo cementnega klinkerja. Lastnik tovarne, multinacionalka LafargeHolcim, se je mesec kasneje odločil, da jo do 2020 zamrzne.
Tovarna je postala »distribucijski center« oziroma trgovska družba z dejavnostjo kamnoloma, v kateri je bilo konec 2019 zaposlenih osemnajst ljudi in ki je kupce s cementom zadnja leta oskrbovala prek regijske mreže z multinacionalkinimi tovarnami v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Lani je trboveljski Lafarge s prodajo ustvaril skoraj 17 milijonov evrov čistih prihodkov ali milijon manj kot v 2018 in 3,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 3,5-krat več kot leto prej. Tako prirast prihodkov kot dobička pripisujejo prodaji sredstev - družbe Apnenec v Zidanem Mostu. Stroški transportnih storitev so bili daleč najvišja postavka lanske bilance: znašali so kar 2,1 milijona evrov.
Septembra lani je Lafarge na Arso naslovil zahtevo za izvedbo predhodnega postopka mletja, skladiščenja in odpreme cementa, za kar pa bi moral po Arsovi presoji izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljsko soglasje. Klinker bi nabavljali v drugih cementarnah, v glavnem avstrijskih. Tako kot cement bi tudi dodatke v Trbovlje dovažali s tovornjaki. Klinker bi z mavcem dodatki mleli na liniji za mletje cementa.
Arso zapovedal presojo vplivov
Lafarge je septembra lani v vlogi Arsu navedel, da zmogljivosti mlina cementa znašajo 80 ton na uro. Ker bi mlin deloval največ 12 ur na dan, bi znašala njegova največja zmogljivost 960 ton na dan. Toda Arso je upošteval 24-urno delovanje mlina, kar je zmogljivosti podvojilo. Kadar prag proizvodne zmogljivosti cementa dnevno preseže tisoč ton, pa je treba izvesti tako presojo vplivov na okolje kot pridobiti okoljsko soglasje.
Lafarge je septembra lani v vlogi Arsu navedel, da zmogljivosti mlina cementa znašajo 80 ton na uro. Ker bi mlin deloval največ 12 ur na dan, bi znašala njegova največja zmogljivost 960 ton na dan. Toda Arso je upošteval 24-urno delovanje mlina, kar je zmogljivosti podvojilo. Kadar prag proizvodne zmogljivosti cementa dnevno preseže tisoč ton, pa je treba izvesti tako presojo vplivov na okolje kot pridobiti okoljsko soglasje.
V primeru, da bi Arso Lafargeevi zahtevi ugodil, bi poleg mlina ponovno »zagnali« tudi silose, halo za klinker, pakirnico in površine za nakladanje palet ter rinfuze. Cement so načrtovali skladiščiti v betonskih silosih, nato pa ga presipati v vreče za 25 kilogramov oziroma ga v cisterne polniti kot razsuti material. Zagona proizvodnje v vlogi Arsu niso prijavili.
Od 16 do 24 voženj tovornjakov na dan
Toda kot je za Delo dejal Pavel Marđonović, direktor trboveljskega Lafarge Cementa, z mletjem klinkerja ne bo nič: »Arso je odločil, da za tako dejavnost potrebujemo predhodni postopek ...«
Pavel Marđonović, direktor trboveljskega Lafarge Cementa. FOTO: Linkedin
Ni pa predhodni postopek, kot menijo na Arsu, potreben za skladiščenje in transport cementa, in to ne glede na to, da je ob šestnajstih oziroma 24 vožnjah tovornjakov na trboveljsko lokacijo na dan najbrž prav tako pričakovati povečane emisije prahu v ozračje. Marđonović sicer pojasnjuje: »Transport do tovarne bo potekal s tovornjaki cisternami, polnjenje silosov oziroma prenos cementa iz cisterne v silose pa se bo izvajal z že vgrajenimi cevmi in kompresorji – na tovornjaku oziroma v tovarni. Po enakem principu bo potekala odprema, torej pretok cementa iz silosov v tovornjake cisterne.« Zagotavlja tudi, da imajo za skladiščne silose in transportne poti veljavna uporabna dovoljenja.
Uroš Macerl, okoljevarstvenik, se sprašuje, kakšna je za emisije prahu razlika, če v Trbovlje tovornjaki vozijo klinker ali cement. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Uroš Macerl, predsednik Eko kroga, pa se je že septembra spraševal, kakšna je pravzaprav razlika med tem, da v Zasavje vozimo klinker ali da vozimo cement ...
V mirovanju 3,2-milijonski dobiček
Za skladiščenje in odpremljanje cementa so se v Lafargeu odločili, ker bodo tako »lažje uravnavali sezonska nihanja ter razkorake med proizvodnjo in odpremo cementa« ter z njim hitreje oskrbovali partnerje. Spomnimo, da je okoljski inšpektorat februarja 2015 Lafargeu z odločbo prepovedal nadaljnjo proizvodnjo cementnega klinkerja. Lastnik tovarne, multinacionalka LafargeHolcim, se je mesec kasneje odločil, da jo do 2020 zamrzne.
Cementarna Lafarge je mirovala od marca 2015. FOTO: Blaž Samec/Delo
Tovarna je postala »distribucijski center« oziroma trgovska družba z dejavnostjo kamnoloma, v kateri je bilo konec 2019 zaposlenih osemnajst ljudi in ki je kupce s cementom zadnja leta oskrbovala prek regijske mreže z multinacionalkinimi tovarnami v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Lani je trboveljski Lafarge s prodajo ustvaril skoraj 17 milijonov evrov čistih prihodkov ali milijon manj kot v 2018 in 3,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 3,5-krat več kot leto prej. Tako prirast prihodkov kot dobička pripisujejo prodaji sredstev - družbe Apnenec v Zidanem Mostu. Stroški transportnih storitev so bili daleč najvišja postavka lanske bilance: znašali so kar 2,1 milijona evrov.
