Meritve onesnaženosti zraka v Novem mestu
Dosedanje meritve na enem mestu pokazale onesnaženost zraka
Odpri galerijo
Vzorčevalnik delcev PM10 v Šmihelu Foto Agencija Rs Za Okolje
Novo mesto – Agencija RS za okolje je januarja na območju Novega mesta začela okrepljene meritve kakovosti zraka, ki bodo potekale do 10. aprila. Podobne meritve so do sedaj opravili v Trbovljah, Kranju in v Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini.
Na petnajstih različnih merilnih mestih na območju Novega mesta strokovnjaki zbirajo podatke različnih meritev kakovosti zraka: na šestih bodo zbirali onesnaženost zraka z delci PM10, na dveh merilnih mestih so postavili meteorološko postajo, ki meri temperaturo, relativno vlago, intenzivnost sončnega obsevanja, hitrost in smer vetra ter količino padavin, na osmih mestih pa je postavljen tim. gumbek za spremljanje temperature. Lokacije meritev so razpršene od naselja Hudo na severozahodu preko Mačkovca do Cikve na vzhodu in Gotne vsi na jugu.
S podobnimi meritvami je agencija začela pred dvema letoma v Trbovljah, Kranju in v Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini, kjer so bile v posameznem mestu razlike v ravneh delcev PM10 kljub različnim mikrolokacijam minimalne in hkrati v skladu z meteorološkimi razmerami. Povedan preprosto: ne glede na to, ali so bila merilna mesta v bližini prometnic ali gosto naseljenih območij z različnimi viri ogrevanja – to sta dva najpomembnejša vira onesnaževanja s trdimi delci – so bile razlike v podatkih minimalne.
Za meritve na območju Novega mesta so se na agenciji odločili zato, ker so meritve delcev PM10, ki jih na eni lokaciji opravljajo od leta 2010, pokazale ravni delcev, ki so med višjimi v Sloveniji. »V šestih letih od devetih je bilo v Novem mestu preseženo dovoljeno število preseganj mejne dnevne vrednosti,« pravijo na Agenciji RS za okolje, kjer dodajajo, da je v koledarskem letu dovoljeno 35 preseganj mejne dnevne vrednosti 50 mikrogramov na kubični meter.
V letu 2013 so opravili analizo virov delcev PM10, ki je pokazala, da v dneh s preseženo dnevno vrednostjo dobra polovica delcev pride v ozračje iz individualnih kurišč, kjer zaradi različnih vzrokov – stare peči na les, premalo suha drva – prihaja do nepopolnega izgorevanja in s tem onesnaževanja zraka s trdimi delci. Ti pa so nevarni za zdravje ljudi, saj zaradi onesnaženega zraka hitreje umirajo zaradi bolezni dihal, srčno-žilnih bolezni, delci pa vplivajo tudi na delovanje avtonomnega živčevja in na krvni pritisk.
»Namen meritev je izboljšati poznavanje lokalne dinamike kakovosti zunanjega zraka ter določiti reprezentativnost obstoječega merilnega mesta, na katerem meritve delcev PM10 potekajo od leta 2010,« pravijo na agenciji. S primerjavo rezultatov meritev na različnih mikrolokacijah bodo dobili tudi vpogled v lokalno spremenljivost kakovosti zraka. Ocenili bodo, na katerih območjih Novega mesta je kakovost zraka primerljiva oziroma boljša ali slabša glede na tisto, ki jo izmerijo na obstoječi merilni postaji.
»Po koncu kampanje bomo delce kemijsko analizirali, da bi lahko določili vire, iz katerih prihajajo delci,« pravijo na agenciji. Odločevalci pa na tak način dobijo možnost za pripravo ukrepov, s katerimi je možno izboljšati kvaliteto zraka: v mestih je to lahko omejitev prometa ali ukrepi, s katerimi se zmanjša uporaba individualnih kurišč.
Strokovnjaki pričakujejo podobne rezultate kot minula leta, pravijo na agenciji: »Kljub razgibanemu reliefu pričakujemo, da bodo vrednosti delcev PM10 na posameznih merilnih mestih po Novem mestu podobni. Višje ravni pričakujemo v dnevih z neugodnimi vremenskimi pogoji in na območjih, kjer je veliko individualnih kurišč.«
Na petnajstih različnih merilnih mestih na območju Novega mesta strokovnjaki zbirajo podatke različnih meritev kakovosti zraka: na šestih bodo zbirali onesnaženost zraka z delci PM10, na dveh merilnih mestih so postavili meteorološko postajo, ki meri temperaturo, relativno vlago, intenzivnost sončnega obsevanja, hitrost in smer vetra ter količino padavin, na osmih mestih pa je postavljen tim. gumbek za spremljanje temperature. Lokacije meritev so razpršene od naselja Hudo na severozahodu preko Mačkovca do Cikve na vzhodu in Gotne vsi na jugu.
Zemljevid Novega mesta z lokacijami meritev. Foto Agencija Rs Za Okolje
Presežene vrednosti PM10
S podobnimi meritvami je agencija začela pred dvema letoma v Trbovljah, Kranju in v Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini, kjer so bile v posameznem mestu razlike v ravneh delcev PM10 kljub različnim mikrolokacijam minimalne in hkrati v skladu z meteorološkimi razmerami. Povedan preprosto: ne glede na to, ali so bila merilna mesta v bližini prometnic ali gosto naseljenih območij z različnimi viri ogrevanja – to sta dva najpomembnejša vira onesnaževanja s trdimi delci – so bile razlike v podatkih minimalne.
Za meritve na območju Novega mesta so se na agenciji odločili zato, ker so meritve delcev PM10, ki jih na eni lokaciji opravljajo od leta 2010, pokazale ravni delcev, ki so med višjimi v Sloveniji. »V šestih letih od devetih je bilo v Novem mestu preseženo dovoljeno število preseganj mejne dnevne vrednosti,« pravijo na Agenciji RS za okolje, kjer dodajajo, da je v koledarskem letu dovoljeno 35 preseganj mejne dnevne vrednosti 50 mikrogramov na kubični meter.
Meteorološka postaja v Bršljinu. Foto Agencija Rs Za Okolje
V letu 2013 so opravili analizo virov delcev PM10, ki je pokazala, da v dneh s preseženo dnevno vrednostjo dobra polovica delcev pride v ozračje iz individualnih kurišč, kjer zaradi različnih vzrokov – stare peči na les, premalo suha drva – prihaja do nepopolnega izgorevanja in s tem onesnaževanja zraka s trdimi delci. Ti pa so nevarni za zdravje ljudi, saj zaradi onesnaženega zraka hitreje umirajo zaradi bolezni dihal, srčno-žilnih bolezni, delci pa vplivajo tudi na delovanje avtonomnega živčevja in na krvni pritisk.
Določiti vire onesnaženja
»Namen meritev je izboljšati poznavanje lokalne dinamike kakovosti zunanjega zraka ter določiti reprezentativnost obstoječega merilnega mesta, na katerem meritve delcev PM10 potekajo od leta 2010,« pravijo na agenciji. S primerjavo rezultatov meritev na različnih mikrolokacijah bodo dobili tudi vpogled v lokalno spremenljivost kakovosti zraka. Ocenili bodo, na katerih območjih Novega mesta je kakovost zraka primerljiva oziroma boljša ali slabša glede na tisto, ki jo izmerijo na obstoječi merilni postaji.
»Po koncu kampanje bomo delce kemijsko analizirali, da bi lahko določili vire, iz katerih prihajajo delci,« pravijo na agenciji. Odločevalci pa na tak način dobijo možnost za pripravo ukrepov, s katerimi je možno izboljšati kvaliteto zraka: v mestih je to lahko omejitev prometa ali ukrepi, s katerimi se zmanjša uporaba individualnih kurišč.
Strokovnjaki pričakujejo podobne rezultate kot minula leta, pravijo na agenciji: »Kljub razgibanemu reliefu pričakujemo, da bodo vrednosti delcev PM10 na posameznih merilnih mestih po Novem mestu podobni. Višje ravni pričakujemo v dnevih z neugodnimi vremenskimi pogoji in na območjih, kjer je veliko individualnih kurišč.«
