Ministrstvo: Končna odločitev o maskah je v rokah staršev
Pravnik Andraž Teršek poudarja, da nihče nima pravice zahtevati, da otrok nosi masko, kaj šele da bi vstop otroka v šolo pogojeval z nošenjem maske.
Odpri galerijo
Ali bodo otroci nosili maske v šoli, je odločitev staršev. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Osnovne šole bo v šolskem letu 2020/21 obiskovalo 190.990 učencev, srednješolcev bo 73.900. Prvi šolski dan bo gotovo zaznamovalo priporočilo NIJZ, naj zaščitne maske v skupnih prostorih nosijo vsi učenci, tudi prvošolčki. Na spletu se je pojavilo več skupin staršev, ki maskam nasprotujejo, z ministrstva pa so odgovorili, da je odločitev o tem v rokah staršev.
Starši, povezani v skupine na družbenih omrežjih, poudarjajo, da mask otrokom ne bodo dovolili nositi in da bodo zahtevali, naj to upoštevajo tudi v šolah. Ravnatelji so v zadnjih dneh, NIJZ je nova priporočila glede zaščitnih mask objavil v petek, dobili precej elektronskih pisem, je pojasnil predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan. »Veliki pritiski so. Starši se mi smilijo, ampak groziti učiteljem in ravnateljem je pa nesmiselno! Tega si nismo mi izmislili, mi smo le izvrševalci politike. Naj se pri odvetnikih, s katerimi grozijo, pozanimajo, ali smo šole dolžne upoštevati priporočila NIJZ ali ne. Potem pa naj gredo protestirat kam drugam, ker šole zagotovo nismo pravi naslov.«
Z ministrstva za izobraževanje so odgovorili, da je to priporočilo: »To ni obveza. Strokovna ocena je, da z nošenjem maske preprečimo širjenje okužbe, z njo ščitimo predvsem druge, zato ponovno prosimo, da se v šolskem prostoru ravnamo odgovorno in se kolikor je le mogoče držimo priporočil NIJZ. Končna odločitev je v rokah staršev.«
Na vprašanje, ali je napačno nameščena maska lahko celo škodljiva, na NIJZ niso odgovorili, so pa zapisali, da se »učinkovitost ukrepa uporabe mask z nepravilno uporabo zmanjša. Pomembno je ozaveščanje učencev.« Dodali so, da naj bodo maske shranjene v čisti vrečki, da je pomembna tudi pravilna hramba mask, da se torej ne valjajo po torbi, in da naj masko uporablja le ena oseba. Predsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec je opozorila, da je osnovni namen mask, da filtrirajo kapljice. Ko se maska razmoči, ni več filter, zato jo je treba zamenjati. Tudi NIJZ svetuje, da imajo otroci s sabo več mask. Ker bo to strošek tudi za starše, so na ministrstvu pojasnili, da so šole lahko včeraj prevzele maske na regijskih izpostavah uprave za zaščito in reševanje.
Anita Jagrič Friškovec je opozorila, da kirurških mask, ki so najbolj primerne, za otroke skoraj ni. »Če je maska prevelika, nima prave funkcije. Zato so v tem pogledu za otroke sešite maske res boljše, ampak jih je treba vsak dan oprati na 60 stopinjah Celzija.« Anita Jagrič Friškovec je prepričana, da pravilna namestitev maske za otroke ne bi smela biti težava. »Je pa vse odvisno od tega, kako jim starši prikažejo masko. Prav je, da tudi otroci prevzamejo nekaj odgovornosti in zaščitijo učitelje. Nihče zaradi tega ne bo imel pomanjkanja kisika, kaj šele KOPB [kronična obstruktivna pljučna bolezen].«
Pečan je sklenil, da v šolah ne nameravajo komplicirati, in dodal: »Dobro bi bilo, ko bi se strokovnjaki s področja zdravstva usedli s psihologi in pedopsihiatri, da bi ugotovili, kaj so za otroke hujše posledice.«
Ustavnik in pravni filozof dr. Andraž Teršek je zapisal, da »če bi kateremu koli otroku preprečili vstop v šolo, ker nima maske, ali bi ga silili ali prisilili k podreditvi drugim ukrepom v sklopu vseh ukrepov, čeprav njegovi starši tega ne dovolijo, ali bi s tem pogojevali njegov vstop v šolo, ali bi ga zaradi tega poslali domov, ali nemara celo izključili iz šole, bi to pomenilo očitno in osupljivo kršitev veljavne zakonodaje, Ustave in mednarodnega prava«.
Teršek je dodal, da »o tem, kaj bo otrok počel v vrtcu ali šoli in kaj se bo počelo z njim, odločajo starši. O vsem, kar neposredno ne zadeva programa in funkcije vzgojno-izobraževalnih zavodov in ustanov, zadeva pa otroke, odločajo starši. In vrtec ali šola nista izjemi.« Tako kot Pečan tudi Teršek poziva, da se oglasijo pediatri, imunologi, medicinska stroka, pedagogi, psihologi …: »Analiza in ocena učinkov, posledic, vpliva priporočenih usmeritev in pravnih ukrepov na organizem, zdravje, psiho – ni zadeva prava. Je pa zadeva prava ocena, da odsotnost jasnih, razumljivih, nedvoumnih in konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja in dileme, ki jih to stanje in dogajanje zadeva, že pomeni kršitev ustavnih pravic in svoboščin. Enako je z vsakim 'ukrepom', ki je pospremljen z držo v smislu 'poskusimo, pa bomo videli, kaj bo'.
Starši, povezani v skupine na družbenih omrežjih, poudarjajo, da mask otrokom ne bodo dovolili nositi in da bodo zahtevali, naj to upoštevajo tudi v šolah. Ravnatelji so v zadnjih dneh, NIJZ je nova priporočila glede zaščitnih mask objavil v petek, dobili precej elektronskih pisem, je pojasnil predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan. »Veliki pritiski so. Starši se mi smilijo, ampak groziti učiteljem in ravnateljem je pa nesmiselno! Tega si nismo mi izmislili, mi smo le izvrševalci politike. Naj se pri odvetnikih, s katerimi grozijo, pozanimajo, ali smo šole dolžne upoštevati priporočila NIJZ ali ne. Potem pa naj gredo protestirat kam drugam, ker šole zagotovo nismo pravi naslov.«
Z ministrstva za izobraževanje so odgovorili, da je to priporočilo: »To ni obveza. Strokovna ocena je, da z nošenjem maske preprečimo širjenje okužbe, z njo ščitimo predvsem druge, zato ponovno prosimo, da se v šolskem prostoru ravnamo odgovorno in se kolikor je le mogoče držimo priporočil NIJZ. Končna odločitev je v rokah staršev.«
Varnost otrok?
Na vprašanje, ali je napačno nameščena maska lahko celo škodljiva, na NIJZ niso odgovorili, so pa zapisali, da se »učinkovitost ukrepa uporabe mask z nepravilno uporabo zmanjša. Pomembno je ozaveščanje učencev.« Dodali so, da naj bodo maske shranjene v čisti vrečki, da je pomembna tudi pravilna hramba mask, da se torej ne valjajo po torbi, in da naj masko uporablja le ena oseba. Predsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec je opozorila, da je osnovni namen mask, da filtrirajo kapljice. Ko se maska razmoči, ni več filter, zato jo je treba zamenjati. Tudi NIJZ svetuje, da imajo otroci s sabo več mask. Ker bo to strošek tudi za starše, so na ministrstvu pojasnili, da so šole lahko včeraj prevzele maske na regijskih izpostavah uprave za zaščito in reševanje.
Anita Jagrič Friškovec je opozorila, da kirurških mask, ki so najbolj primerne, za otroke skoraj ni. »Če je maska prevelika, nima prave funkcije. Zato so v tem pogledu za otroke sešite maske res boljše, ampak jih je treba vsak dan oprati na 60 stopinjah Celzija.« Anita Jagrič Friškovec je prepričana, da pravilna namestitev maske za otroke ne bi smela biti težava. »Je pa vse odvisno od tega, kako jim starši prikažejo masko. Prav je, da tudi otroci prevzamejo nekaj odgovornosti in zaščitijo učitelje. Nihče zaradi tega ne bo imel pomanjkanja kisika, kaj šele KOPB [kronična obstruktivna pljučna bolezen].«
Pečan je sklenil, da v šolah ne nameravajo komplicirati, in dodal: »Dobro bi bilo, ko bi se strokovnjaki s področja zdravstva usedli s psihologi in pedopsihiatri, da bi ugotovili, kaj so za otroke hujše posledice.«
»Če bi kateremu koli otroku preprečili vstop v šolo, ker nima maske, bi to pomenilo očitno in osupljivo kršitev veljavne zakonodaje, Ustave in mednarodnega prava,« pravi pravnik dr. Andraž Teršek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Teršek: Kaj bo počel otrok, odločajo starši
Ustavnik in pravni filozof dr. Andraž Teršek je zapisal, da »če bi kateremu koli otroku preprečili vstop v šolo, ker nima maske, ali bi ga silili ali prisilili k podreditvi drugim ukrepom v sklopu vseh ukrepov, čeprav njegovi starši tega ne dovolijo, ali bi s tem pogojevali njegov vstop v šolo, ali bi ga zaradi tega poslali domov, ali nemara celo izključili iz šole, bi to pomenilo očitno in osupljivo kršitev veljavne zakonodaje, Ustave in mednarodnega prava«.
Teršek je dodal, da »o tem, kaj bo otrok počel v vrtcu ali šoli in kaj se bo počelo z njim, odločajo starši. O vsem, kar neposredno ne zadeva programa in funkcije vzgojno-izobraževalnih zavodov in ustanov, zadeva pa otroke, odločajo starši. In vrtec ali šola nista izjemi.« Tako kot Pečan tudi Teršek poziva, da se oglasijo pediatri, imunologi, medicinska stroka, pedagogi, psihologi …: »Analiza in ocena učinkov, posledic, vpliva priporočenih usmeritev in pravnih ukrepov na organizem, zdravje, psiho – ni zadeva prava. Je pa zadeva prava ocena, da odsotnost jasnih, razumljivih, nedvoumnih in konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja in dileme, ki jih to stanje in dogajanje zadeva, že pomeni kršitev ustavnih pravic in svoboščin. Enako je z vsakim 'ukrepom', ki je pospremljen z držo v smislu 'poskusimo, pa bomo videli, kaj bo'.
