S profesorjem politologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede in političnim analitikom Mirom Hačkom smo dva tedna pred volitvami poslancev za evropski parlament analizirali soočenja, strategije strank, možnosti za uspeh kandidatov in to, kakšne posledice bi rezultati teh volitev lahko imeli.

Tokratni sogovornik, ki smo ga gostili v podkastu Moč politike, sodi med tisto petino volivcev, ki odgovarjajo, da še ne vedo, katerega kandidata bodo obkrožili na volitvah. Se jih bo pa gotovo udeležil. »Nihče me še ni tako zelo prepričal, da bi dva tedna prej lahko z gotovostjo rekel 'ta je',« pravi Haček. Sam je pogledal skoraj vsa dosedanja soočenja, a kot poudarja, dosedanji podatki kažejo, da veliko slovenskih volivcev svojo dokončno odločitev, ki je pred tem zorela in je lahko tudi zelo čustvena, sprejme ob koncu kampanje.

Pri evropskih volitvah na izvolitev pomembno vpliva tudi prednostni glas, a z izjemo SDS, kjer ima mandat v žepu le Romana Tomc, ne pa tudi Milan Zver, velikega prerivanja med kandidati na listih listah (še) ni. Je to zato, ker vsi preostali z nosilcem liste pravzaprav stavijo na en le mandat? »Tako se zdi, da se ostale liste v resnici borijo za en mandat in da v glavnem gledamo nosilce liste v vseh teh soočenjih,« odgovarja Haček in pravi, da četudi bi mu dali milijon dolarjev, ne bi znal našteti vseh kandidatov na nekaterih listah, ker so pravzaprav nevidni.

Nihče me še ni tako zelo prepričal, da bi dva tedna prej lahko z gotovostjo rekel 'ta je', pravi Haček o kandidatih za evropske volitve. FOTO: Leon Vidic

Gibanje Svoboda je v času kampanje javnost presenetilo tudi s kar nekaj napovedmi – s predlogom zakona o ločevanju javnega in zasebnega zdravstva, tretje medicinske fakultete v Kopru, predloga za subvencioniranje šolske malice do leta 2027, ko naj bi bile brezplačne za vse … Kako uspešne so lahko te akcije? »Če bi bil malo zloben, bi rekel, da je skupni imenovalec vsega, kar ste povedali v napovedi. Torej veliko so napovedali, a pretekle izkušnje v Gibanju Svoboda nas učijo, da se veliko napovedi ne uresniči,« pravi Haček in poudarja, da gre torej predvsem za vprašanje zaupanja volivcev v to, da se bodo te napovedi na koncu tudi uresničile.

Za milijon dolarjev je sogovornik označil vprašanje, ali bo Tomaž Vesel, ki ga je Gibanje Svoboda predstavilo kot kandidata, na koncu tudi res postal komisar. Lahko da bomo prvič doživeli čudež in se bo strankam prvič uspelo poenotiti z enim kandidatom, ki ni nujno Vesel, pravi Haček. Spomnil je tudi na hudomušno pripombo svojega kolega Marka Lovca, naj bo evropski komisar Janez Janša, ki po njegovih besedah v politiki sicer niti ni nova. Ideje, da bi ga odposlali v tujino, so se pojavljale že v obliki različnih funkcij. Je pa malo verjetna. »Koalicija pa bi tudi sama sebe pravzaprav na nekako ustrelila, ne samo v eno koleno, ampak obe koleni. Kaj pa bi bila potem glavna tema prihodnjih parlamentarnih volitev?«

Vesel pripravljen za izvolitev poklicati tudi Janšo

Preigravali smo tudi scenarije – kaj, če Gibanje Svoboda ne bo drugo po rezultatu? »Politično sporočilo bi bilo glasno, najbrž bi zelo odmevalo in povzročilo še nadaljnje razpoke znotraj Gibanja Svoboda. Vidim še hujše scenarije – lahko bi jih prehitela tudi zunajparlamentarna Vesna, za katero povprečni Slovenec, če smo popolnoma odkriti, pred dvema mesecema še slišal ni,« je odgovoril Haček in dodal, da v prvem trenutku to sicer ne bi prineslo sprememb, bi bilo pa zelo jasno sporočilo, kaj bi se lahko – ni pa nujno, da se bo – zgodilo na naslednjih parlamentarnih volitvah.