Nagrada za vključitev paliativne oskrbe
Dobra praksa 2018: Prejela jo je ekipa doma starejših in zdravstvenega doma iz Logatca
Odpri galerijo
Neformalna zabeležka sestanka postane pomemben sestavni del zdravstvene dokumentacije in tako pomaga pri pravih odločitvah pri bolniku. Foto Dejan Javornik
Ljubljana – Multidisciplinarna ekipa doma starejših in zdravstvenega doma iz Logatca je za projekt Pogovorimo se o minljivosti, s katerim so začeli pred petimi leti, prejela nagrado Dobra praksa 2018, ki jo podeljuje medicinski časopis Medicina danes. V zdravstveno nego in medicinsko oskrbo so vključili paliativno oskrbo.
Kot pravijo v obrazložitvi, je to v 111 domovih za starejše, v katerih živi približno 17.000 ljudi, oziroma štiri odstotke starejših od 65 let, prej izjema kot pravilo. Odločili so se za vnaprejšnje načrtovanje zdravstvene oskrbe, osnova za to je pogovor s stanovalci z napredovano neozdravljivo boleznijo o njihovi zdravstveni oskrbi v prihodnosti, skupaj z njihovimi družinami.
Pogovorijo se o blaženju motečih simptomov, ustrezni skrbi in nego ob koncu življenja, vključevanju družinskih članov v vse ravni oskrbe, načrtu glede diagnostičnih in terapevtskih postopkov, odhodov v bolnišnico ob poslabšanjih stanja, pa tudi o želji glede duhovne oskrbe. Tako so v ospredju bolnikove želje in izbire, zaposleni imajo manj dilem, ker poznajo potrebe bolnika, timski pristop pa prispeva k boljši oskrbi stanovalca.
V petih letih je zmagovalni tim izpeljal 144 družinskih sestankov, na katerih kljub težkim temam vsi z veseljem sodelujejo. Kot pravijo v ekipi, so bolniki zadovoljni, ker niso pozabljeni in ker vedo, da je skrb tima aktivno usmerjenje v njihove želje. »Neformalna zabeležka sestanka postane pomemben sestavni del zdravstvene dokumentacije in tako pomaga pri pravih odločitvah pri bolniku,« so pojasnili. Projekt je inovativen, z močno komponento etičnosti in preverjenimi metodami dela, so še zapisali v obrazložitvi nagrade in dodali, da bi takšni projekti paliativne oskrbe moral postati stalna praksa.
Kot pravijo v obrazložitvi, je to v 111 domovih za starejše, v katerih živi približno 17.000 ljudi, oziroma štiri odstotke starejših od 65 let, prej izjema kot pravilo. Odločili so se za vnaprejšnje načrtovanje zdravstvene oskrbe, osnova za to je pogovor s stanovalci z napredovano neozdravljivo boleznijo o njihovi zdravstveni oskrbi v prihodnosti, skupaj z njihovimi družinami.
Pogovorijo se o blaženju motečih simptomov, ustrezni skrbi in nego ob koncu življenja, vključevanju družinskih članov v vse ravni oskrbe, načrtu glede diagnostičnih in terapevtskih postopkov, odhodov v bolnišnico ob poslabšanjih stanja, pa tudi o želji glede duhovne oskrbe. Tako so v ospredju bolnikove želje in izbire, zaposleni imajo manj dilem, ker poznajo potrebe bolnika, timski pristop pa prispeva k boljši oskrbi stanovalca.
V petih letih je zmagovalni tim izpeljal 144 družinskih sestankov, na katerih kljub težkim temam vsi z veseljem sodelujejo. Kot pravijo v ekipi, so bolniki zadovoljni, ker niso pozabljeni in ker vedo, da je skrb tima aktivno usmerjenje v njihove želje. »Neformalna zabeležka sestanka postane pomemben sestavni del zdravstvene dokumentacije in tako pomaga pri pravih odločitvah pri bolniku,« so pojasnili. Projekt je inovativen, z močno komponento etičnosti in preverjenimi metodami dela, so še zapisali v obrazložitvi nagrade in dodali, da bi takšni projekti paliativne oskrbe moral postati stalna praksa.
